Besedilo

• Vsako besedno sporočilo ni besedilo. Besedilo je tisto besedno sporočilo iz katerega prepoznamo čemu je nastalo in o čem govori. V njem se povedi smiselno povezujejo in vsebuje vse bistvene podatke za razumevanje.
• Besedilo mora biti:

  • smiselno - prepoznamo namen in temo
  • sovisno - logično in slovnično povezani deli besedila
  • zaokroženo - vsebinska in oblikovna celota
• Intervju je vrsta raziskovalnega pogovora, namenjena javnosti. Največkrat ga uporabljajo novinarji za pogovor z znanimi osebami. Sodelujeta vpraševalec in intervjuvalec (dvogovorno besedilo). Novinar se na intervju dobro pripravi, vprašanja pa lahko sproti prilaga. Odgovorov ne komentira, zato je v intervjuju več informacij, vpisov in ugotovitev kot pa razlag.
• Zgradba intervjuja:

  1. Predstavitveni del ali pa vprašanja
  2. Nimajo zaključka. Lahko se končajo z zahvalami ali dobrimi željami, vendar to ni potrebno.
  3. Vprašanja naj bi obsegala le 10% intervjuja.
• Vrste intervjuja:

  1. Po vsebini

  • osebnostni (predstavljajo osebo)
  • tematski (vpraševalec o zanimivi temi sprašuje tistega, ki o tem največ ve)

  2. Glede na vrsto medija:

  • časopisi/revije (vprašanja grafično ločena od odgovorov)
  • radijski (glasovni)
  • televizijski (glas in slika)

  3. Posebni obliki intervjuja:

  • izjava (celogovor na eno samo vprašanje)
  • okrogla miza (večstranski intervju, vodi ga t.i. moderator)
• Poznamo pobudne dopise (npr. izrekanje čestitke) in odzivne dopise (npr. zahvala za čestitko).
• Zahvala - izražamo zahvalo naslovniku

  Opravičilo - izražamo obžalovanje (včasih so potrebna dokazila)

  Vabilo - poziv k nečemu (pomembni bistveni podatki: kraj, čas, prireditev, kdo vabi), mora biti poslano pravočasno
• So objektivna besedila, v katerih navajamo samo resnične podatke, preverljive z priloženimi dokazili.
• Pošiljamo jih uradnim ustanovam ali osebam, da bi vplivali na njihovo ravnanje v našo korist -> zasebna pozivna besedila.
• Lahko so oblikovana kot obrazci.
• Neposredno izražen namen (prosim, pošiljam...).

  Pišemo vljudno, jezikovno pravilno, pazimo estetiko.

  Pošljemo po pošti, izročimo osebno ali izjemoma pošljemo po e-pošti.
• PREDSTAVITEV OSEBE

  1. Opis:

  • ko osebo opisujemo predstavimo njeno zunanjost, kraj bivanja, način bivanja itd.
  • najpogosteje uporabljamo glagol biti v sedanjiku, če osebe ni več (je umrla, se preselila) v pretekliku
  • pogosti so pridevniki, besedilo je objektivno
  • subjektivni opis osebe se imenuje ORIS
• PREDSTAVITEV OSEBE

  2. Oznaka:

  • predstavimo svoje mnenje o njeni osebnosti, kot smo jo spoznali na podlagi njenega ravnanja in dosežkov, vrednostni izrazi (prijazen, vzoren...)
  • sedanjik oz. preteklik če osebe ni več
• PREDSTAVITEV OSEBE

  3. Pripovedovanje:

  • o dogodkih v življenju osebe in njenem spreminjanju
  • navajamo pretekle dogodke v pravilnem časovnem zaporedju
  • glagoli v pretekliku, objektivno = življenjepis
• Večina predstavitev oseb vsebuje vse tri načine.