Bio 2. test

• homologije so podobne strukture pri različnih vrstah živali
• sistematika je biološka disciplina, ki ureja in razlaga znanje o biotski pestrosti
• taksonomija je sestavni del sistematike, njene naloge so odkrivanje, opisovanje in poimenovanje taksonov
• taksonomi so ljudje, ki preučujejo in raziskujejo taksone (skupine) organizmov
• vrsta je najmanjše taksonomske enote v taksonomiji
• vrsta je najmanjša skupina organizmov z enakim genetsko dednostnim zaporedjem
• rod je skupina organizmov, ki imajo podoben izgled, obnašanja in genetske lastnosti
• biološki sistem sestavljajo po določenih pravilih urejene skupine vrst in hierarhično višjih skupin organizmov - taksonomske skupine
• taksoni - so urejene skupine vrst
• filogenija je uvrščanje bioloških vrst v sistematske enote, ki so zasnovane na sorodstvenih odnosih med vrstami
• enoznačna kvalifikacija - nižja skupina je lahko samo v 1 hierarhično višji skupini določene stopnje (netopir je sesalec, ne tudi ptica)
• glavne skupine organizmov so bakterije, arheje in evkarionti
• bakterije se od arhej razlikujejo po peptidoglikanu
• arheje se od bakterij razlikujejo po psevdopeptidoglikanu
• 3 glavne domene so bakterije, arheje in evkarionti
• hierarhija je vrsta, rod, družina, razred, deblo, kraljestvo, domena
• vrste sistemov so umetni, naravni in naravni filogenetski
• naravni filogenetski sistem je edini, ki omogoča enoznačno klasifikacijo
• znanstveno ime je sestavljeno iz 2 delov rodovnega imena in vrstnega pridevka
• podobnosti so analogne, če so nastale zaradi naravnega izbiranja ali po naključju
• sorodnost pomeni relativno bližino skupnega prednika
• sorodstvene odnose predstavimo s filogenetskim drevesom
• pomembno je zaporedje nukleotidov v molekulah dna in aminokislinsko zaporedje v beljakovinah
• horizontalni ali vodoravni prenos je postopek dedovanja genov iz drugega filogenetskega drevesa
• enoceličarji se gibljejo s pomočjo bičkov, migetalk, s panožicami
• bolezni, ki jih predstavljajo enoceličarji so zoonoze
• poznamo 9 najpomembnejših živalskih debel, ki se med seboj razlikujejo po osnovni telesni zgradbi
• živalska debla so spužve, ožigalkarji, iglokožci, vretenčarji, ploski črvi, kolobarniki, mehkužci, gliste, členonožci
• spužve so sestavljene iz ogrodja s kamricami, so brez prebavil, živčevja in drugih organov, prehranjujejo se z organskim drobirjem iz vode, živijo pa v morju ali celinskih vodah
• ožigalkarji so najstarejša skupina pravih mnogoceličarjev, celice so povezane v tkiva, ki tvorijo organe, imajo preprosta čutila, živčevje, prebavno votlino namesto črevesa, spolne organe

  prehranjujejo se s celicami ožigalkami ( lov in obramba ), ki izstrelijo puščico s strupom v plen

  predstavniki so meduza ( prosto plavajoč ), koralnjaki, polip ( pritrjen)

  živijo v morju ali celinskih vodah
• IGLOKOŽCI

  Ogrodje iz apnenčastih ploščic in bodic, gibajo se s pomočjo cevčiv v katerih se spreminja tlak vode (vodovodni sistem)

  Predstavniki: kačjerep, morske zvezde, ježki, kumare

  Življenjski prostor: morje
• VRETENČARJI

  Koščeno notranje ogrodje s hrbtenico in lobanjo, najbolj izpopoljnjena čutila, živčevje

  Predstavnik: sinji kit

  Življenski prostor: morje, sladke vode, kopno, zrak
• PLOSKI ČRVI

  Plosko, podolgovato telo, prebavna votlina z usti (trakulje nimajo prebavil, hranijo se skozi kožo)

  Predstavniki: trakulja, metljaji (zajedalci) vrtinčarji (prosto živeči)

  Življenjski prostor: vsa okolja
• KOLOBARNIKI

  Mnogoščetinci, maloščetinci, pijavke

  Podolgovat trup iz večih med seboj enakih členov, vsak vsebuje enak nabor notranjih organov

  Predstavniki: deževniki, mnogoščetinci (morski črv)

  Življenjski prostor: morje, sladke vode, kopno
• MEHKUŽCI

  Polži, školjke, glavonožci

  Trup z notranjimi organi prekriva izvihek telesne stene-plašč (lahko izloča trdo enodelno lupino- polži, trdo dvodelno lupino-školjke, lahko je zakrnela- polži, lahko jo nadomešča notranje ogrodje-glavonožci)

  Razvito živčevje: glavonožci-možgani, 2 očesi

  Življenjski prostor: morje, sladke vode, kopno
• GLISTE

  Telo obdaja kutikula, ki jo živali levijo, so rastlinski in živalski zajedalci

  Predstavnik: podančnica

  Življenjski prostor: morje, celinske vode, tla, zajedalci
• ČLENONOŽCI

  Telo je iz več členov, ki so lahko enaki ali se združujejo v regije (glava, oprsje, zadek)

  Zunanje ogrodje: trda kutikula, na tipalkah je sestavljena iz gibljivih členov

  Predstavnik: Japonska orjaška rakovica

  Življenjski prostor: morje, celinske vode, kopno, zrak