Potencialno nova družina s predstavnikom Mollivirus
BIofilmi so združbe bakterijskih celic, ki so pritrjene na površino in združene v adhezivnimatriks, ki nastane z izločki celic in odmrlimi deli celic.
Faktorji, ki vplivajo na pritrjevanje bakterij na trdne povrsine:
Premagati morajo hidro-dinamkse ovire
Odbijajoče sile površine
Oblika biofilma:
Vrsta premikanjapionirske balterije
Vir hranil
Spreminjajoče se lokalno okolje
Furan je močna kemikalija, ki je zelo uspečna pri uničevanju biofilmov v industrijah.
Nadzor rasti biofilmov:
Furan
Material podoben koži morskega psu
Paenibacilus, proizvaja polisaharide, ki prepričujejo rast plesni na klasu žita
Prednosti biofilmov:
Boljša dostopnost hranil
Matriks vzdrzuje strukturo in aktivnost zunajceličnih encimov
Okolje z vzdrževanimi konstantnimi razmerami
Boljša metabolna izmenjava
Izmenjava genskega materiala
Boljša organiziranost celotne združbe
površine: biotske in abiotske
samoobramba bakterij -> ostanejo v želeni niši
Negativne strani biofilmov:
Visoka kompeticija
Primanjkovanje hranil
Akumulacija ostankov metabolizmov
Org lahko umrejo
Povecana verjetnost okuzbe z virusi
Absorbiranje tezkih kovin in toksicnih org. snovi
Ne izrazajo genov za premikanje bakterij, problem ko morajo hitro pobegniti
Biofilmi vs planktonska oblika:
Drugacnasestava (povrsina in globina biofilma sta razlicni)
Celice drugacne oblike (vecje)
Spreminjanje mikrobne sestave
Vecja konc zunajcelocnih encimov
Bio: bolj aktivni ponoci, plan: podnevi
Ekstracelularni membranski lipidi:
Proteini
Lipidi
DNA in RNA
Lastnosti virusov:
Imajo kot genom DNA ali RNA inse za razliko od celic ne deljio
Nimajo zapisa za translacijo informacij v proteine
Ne sintetizirajo ATP, ki ga potrebujejo za svojo sintezo
Izvor virusov
Teorija reproduktivne evolucije
Intracelularni izvor
Neodvisni razvoj
Virusi so genetski elementi, ki se ne morejo pomnoževati neodvisno od gostiteljske celice, zaradi cesar pravimo, da so obligatni (striktni) znotrajcelični (intracelularni) paraziti.
Kako sev, ki proizvaja antibiotike, sam sebe zaščiti:
nima tarčne molekule, na katero antibiotik učinkuje
proizvaja antibiotik v neaktivni obliki
svojo tarčno molekulo zaščiti z modifikacijo
postavi bariere, ki preprečujejo vstop antibiotika v celico, npr. kapsula
Mehanizmi odpornosti bakterij proti antibiotikom:
modifikacija tarčne molekule
uničenje antibiotika preden le ta vstopi v celico
modificiranje antibiotika z dodatkom skupin na kemijsko strukturo antibiotika
črpanje antibiotika iz celice s specifičnimi transporterji in transportnimi kompleksi
Oblike endospor:
ovalna
sferična
cilindrična
Odpornost spor proti radiaciji:
254 nm najbolj učinkovito sevanje
Vezava UV zarcenja na SASP
Popravljanje DNA
Nekatere imajo pigmente
vegetativne celice: letalni proizvodi, spore: malo oz manj letalni