slovenščina

• 1. od nekdaj lepé so Ljubljanke slovele,

  al’ lepše od Urške biló ni nobene,

  nobene očem biló bolj zaželene

  ob času nje cvetja dekleta ne žêne.

  Ko najbolj iz zvezd je danica svetlà,

  najlepša iz deklic je Urška bilà.
• 2. Mnog’tere device, mnog’tere ženice

  oko je na skrivnem solzé preliválo,

  ker Urški srcé se je ljubega vdalo;

  al’ ljubih bilo je nji vedno premalo.

  Kar slišala moških okrog je slovet’,

  skušala jih v mreže razpete je ujet’.
• 3. Je znala obljubit‘, je znala odreči

  in biti priljudna in biti prevzetna,

  mladen’če vnemat bit‘ staršim prijetna;

  modrij in zvijač je bila vseh umetna;

  možake je dolgo vodila za nos,

  ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos.
• 4. Na Starem so trgu pod lipo zeleno

  trobente in gosli in cimbale pele,

  plesale lepote ‘z Ljubljane so cele

  v nedeljo popoldan z mladen’či vesele;

  bilà je kraljica njih Urška brhkà,

  plesáti ni dolgo nje volja bilà.
• 5. Jih dokaj jo prosi, al’ vsak’mu odreče,

  prešerna se brani in ples odlašuje,

  si vedno izgovore nove zmišljuje;

  že sonce zahaja, se mrak približuje,

  že sedem odbila je ura in čez,

  ko jela ravnat’ se je Urška na ples.