Rusija

• Boris Jelcin

  -Tranzicija - obdobje prehoda iz ene družbene ureditve v drugo

  -Eden prvih ciljev - privatizacija (prenos lastništva večine podjetij, ki jih je do tedaj upravljala država, v roke novim zasebnim lastnikom)

  -Že v nekaj tednih - cene močno poskočile

  -Na 1 strani nastal nov sloj izjemno bogatih tajkunov – finančni oligarhi, na 2 pa so se življenjske razmere večine preb. izrazito poslabšale

  -Št. industrijska podjetja propadla; druga svojo proizvodnjo bodisi zmanjšala ali preusmerila

  -Deleža BDP v industriji in kmetijstvu močno upadla, močno povečal pomen storitvenih dejavnosti
• Putin prevzame oblast - obdobje najhujše krize mimo in razmere so se nekoliko stabilizirale

  -Za velikanski gospodarski podvig sta pomembna dva dejavnika:

  • Močna devalvacija rublja leta 1998 - prispevala večji konkurenčnosti domačih proizvodov
  • Začetek desetletne rasti cen nafte

  -Putin utrdil nadzor osrednje oblasti nad vso državo

  -Močno omejil politično in gospodarsko moč osovraženih »finančnih oligarhov«

  -Formalno demokracijo - postopoma nadomestil s »nadzorovano« demokracijo

  -Rusom je povrnil samozaupanje

  -Po letu 1998 začel obseg industrijske in kmetijske proizvodnje naraščati
• V sovjetskem obdobju - bila kmetijska proizvodnja organizirana na 3 načine v obliki:

  • Kolhozov
  • Sovhozov
  • Na zasebnih zemljiščih
• Kolhozi - nastali s prisilno kolektivizacijo kmetijstva (država je zemljo, odvzeto kmetom, dala v najem posebnim kolektivnim gospodarskim enotam)

  Zemljo so kolektivno obdelovali kmetje, ki so živeli v svojih hišah v nekdanjih vaseh

  Vsak kolhoz je imel šolo, vrtec, kulturni dom

  Imel vsak predpisano količino pridelkov
• Sovhozi - gospodarsko precej bolj uspešni (državna kmetijska posestva, na katerih so imeli zaposleni enak položaj kot državni delavci v industrijskih podjetjih

  Kljub temu da so veliko pridelali, prebivalstvo tega ni opazilo, ker so veliko izvažali
• Zasebna zemljišča - v obliki ohišnic (majhna zasebna zemljišča v bližini domov, kjer so prebivalci hrano pridelovali zase, presežke pa so lahko prodajali na trgu)

  Na začetku 90. let - morali privatizirati in reorganizirati (posledica: drastičen upad kmetijske proizvodnje)

  Lastništvo te zemlje prenesli na nova skupna kmetijska gospodarstva - različne oblike kmetijskih obratov (iz kolhozov in sovhozov), postala zemljišča skupna last zaposlenih
• Danes v Rusiji delujejo 3 osnovne oblike kmetijskih gospodarstev:

  • Skupna kmetijska gospodarstva - zajemajo veliko večino vseh kmetijskih zemljišč, prispevajo pa manj kot polovico vse kmetijske proizvodnje
  • Nekdanje ohišnice - v času tranzicije za nekajkrat povečale svoje površine, prispevajo več kot polovico vse kmetijske proizvodnje (krompir, zelenjavo, mleko in meso)
  • Zasebne kmetije - povečale svoj pomen, v celoti prispevajo le majhen del proizvodnje
• Rusija - 1. na svetu po pridelavi ječmena, ajde in ovsa; med pomembnimi svetovnimi pridelovalci rži, sončnic in pšenice
• na ozemlju Rusije kar 1/3 svetovnih zalog predstavlja zemeljski plin

  krizna 90. leta - proizvodnja nekoliko upadla in se potem spet dvignila

  Rusija se po količini načrpane nafte s Saudovo Arabijo izmenjuje na 1. mestu

  Težišče črpanja obeh energijskih virov - preneslo iz evropskega v azijski del države - v Tjumensko oblast

  Leta 2013 - nafta in plin prispevala 68% vrednosti vsega izvoza in 50% državnega proračuna
• O okoljskih problemih se v SZ ni smelo javno govoriti

  K ozaveščanju javnosti pozneje veliko pripomogla černobilska katastrofa
• Okoljski problemi v Rusiji po SZ:

  • Strahotno onesnaževanje zraka v mestih
  • Čezmerna onesnaženost podtalnice in velikega dela najpomembnejših rek
  • Zastrupljenost tal s kemikalijami
  • Radioaktivno žarčenje
  • Regionalne klimatske spremembe…
• Med okoljskimi problemi danes za večino prebivalstva najbolj pereča onesnaženost vodovja in zraka

  Onesnaženost rek - močno prizadeta tudi morja in jezera, v katere se izlivajo (Črno morje in Kaspijsko jezero)

  Močna onesnaženost zraka in vode se odraža v hudih zdravstvenih problemih
• Št. prebivalcev v V Evropi po letu 1990 upada

  VZROKI:

  • Nizka rodnost (najizraziteje v mestih in med slovanskimi narodi)
  • Visoka smrtnost (močno poslabšane zdravstvene razmere, alkoholizem, nesreče pri delu)
  • Izseljevanje prebivalcev (Ukrajina, Moldavija)
  • Huda gospodarska kriza in nasilje do 2000
• Veliko nesorazmerje med številom moških in žensk (presežek žensk)

  Veliko št. žensk je posledica:

  • 2. svetovne vojne
  • Delovnih nesreč
  • Alkoholizma
  • Samomorov

  -Posledica tega je tudi izseljevaje mladih žensk po svetu in trgovina z belim blagom

  -Izjema je neslovansko prebivalstvo - muslimani (Tatari), imajo višjo rodnost in bolj uravnoteženo sestavo prebivalcev
• Po razpadu SZ so potekale številne selitve:

  1. Rusko prebivalstvo se je iz drugih držav pričelo seliti na ozemlje Rusije
  2. Iz azijskega dela Rusije so se prebivalci selili v evropski del Rusije, ker so propadli industrijski kompleksi v Sibiriji
  3. Povečalo se je priseljevanje v večja mesta
• S širitvijo EU in Nata proti V so se odnosi postopoma ohlajali

  Dogajanje leta 2014 se je z izbruhom ukrajinske krize zaostrilo do neslutenih razsežnosti

  Na začetku leta - protestniki v Kijevu vrgli z oblasti proruskega predsednika in ustoličili prozahodno oblast

  Rusija si je priključila ukrajinski polotok Krim

  Na JV Ukrajine - izbruhnila vojna med proruskimi uporniki in ukrajinsko vojsko

  Rusija očita Z, da je dolga leta kršil dogovor, po katerem se Nato po razpadu SZ ne bo širil proti ruskim mejam