Prstne odtise kot obliko podpisa so uporabljali že v starem Babilonu, za identifikacijo v sodni medicini in kriminalistiki pa jih sistematično uporabljajo od leta 1892, ko je Sir Francis Galton razvil klasifikacijo odtisov vseh desetih prstov na roki
Ima tanjšo in manj poroženelo povrhnjico, v kateri je manj pigmentnih celic. Prekrvitev usnjice je boljša, v njej je več čutilnih telesc, nima pa kožnih priveskov (znojnic, lojnic, dlačnih mešičkov)
Zaščitna plast votlih, cevastih organov prebavne, dihalne, sečne in spolne poti. Ima debelo neporoženelo povrhnjico, usnjica je zelo dobro prekrvljena, nima kožnih priveskov in vsebuje sluzne žleze