Zgodovina

• URUK velja za prvo pravo mesto na svetu. Nastal j okoli leta 3500 pr. n. št. ob reki Evrfrat na jugu Mezopotamije. Tam je živelo okoli 50.000-80.000 prebivalcev, ki so s ukvarjali s poljedelstvom, obrtjo in trgovino.
• Mesta


  • Nastajala ob rekah
  • Voda za vsakdanje potrebe (pitje, kuhanje, umivanje)
  • Namakanje polj
  • Rodovitna prst
  • Trgovska pot po reki
  • Komunikacija
• Prve držav in civilizacije so se oblikovale zaradi skrbi za namakalne sisteme (nadzora, načrtovanja). Število prebivalcev se je večalo in s tem tudi potrebe po novih obdelovalnih površinah. Te so pridobili z namakanjem ali irigacijo.
• Nastal so zato prve države z vladarjem in uradniki. To se je zgodilo samo tam, kjer so imeli presežke hrane. To je namreč omogočalo preživetje tudi ljudem, ki se niso ukvarjali s kmetijstvom: svečeniki, pisarji, uradniki, obrtniki, vladarji, vojaki.
• Civilizacija

  Družbe, ki so dosegle visoko stopnjo kulturnega in tehnološkega razvoja
• Značilnosti prvih civilizacij


  • Gradnja mogočnih stavb (palače, templji, piramide)
  • Razvila so se mesta
  • Pisava – zakoni so bili zapisani
  • Tehnološki napredek (namakalni sistem, uporaba kovin, kolo)
  • Pojav specializiranih poklicev (kmetje, obrtniki, uradniki, svečeniki, arhitekti, pisarji, trgovci)
  • Razvoj znanosti in umetnosti (mat., astronom., medic., umetnost – prva literatura)
  • Razslojena in organizirana družba (družbeni sloji – prvič v zgodovini se je pojavil sloj sužnjev; državna organizacija z vladarjem, uradniki in vojsko; davki)
• Skupnosti (več plemen se je povezovalo v plemenske zveze, te pa so preraščale v ljudstva) so ves čas iskale nove obdelovalne površine, zato je prihajalo do spopadov. Vojskovanje in presežki, ki so se pojavili v kmetijstvu in obrti, so omogočili oblikovanje majhne elite – ljudi, ki so imeli bogastvo in moč. Ti so bili vodilni družbeni sloj – vladarski položaj je bil pogosto deden.
• Vodilno vlogo so imeli moški – to imenujemo PATRIARHAT.
• Religija


  • Kult poglavarjev, ki so jih častili kot božje namestnike na Zemlji
  • Animizem – vera v duhove
  • Antropomorfizem – upodabljanje bogov v človeški obliki
  • Politeizem – vera v več bogov
  • Monoteizem – vera v enega boga
• Denarno gospodarstvo se pojavi v 7. st. pr. Kr.; prvi so kovali denar Lidijci (prej menjalno sredstvo živina, pridelki, dragoceni kamni …)
• Območje Mezopotamije (Medrečje) ni geografsko enotno; nahajalo se je ob rekah Evfrat in Tigris. Najprej so naselili gričevnate dele, ko so se naučili regulirati vodo, so se preselili na ravnice ob rekah. Tako se je oblikovala UBAIDSKA kultura.
• Kaj so v Mezopotamiji gojili in pridelovali

  • Žita
  • Zelenjavo (čebulo, repo)
  • Sadje (grozdje, fige, jabolka)
  • Govedo, ovce, koze
  • Vino, pivo, olje
• Težave, s katerimi so se srečevali poljedelci

  • Vroče podnebje
  • Globoka struga rek
  • Težko napovedali poplave (marca, aprila)
• Zaradi skrbi za namakalne sisteme so se oblikovale PRVE DRŽAVE (zaradi presežkov!).
• 4. st. pr. n. št.: SUMERCI živeli v mestu URUK. – SUMERSKA CIVILIZACIJA
• Sumerska mesta

  • Uruk
  • Ur
  • Lagaš
  • Nipur
  • Kiš
• Mestne države


  Kraljevine, med katerimi so bili spopadi
• Središče teh mestnih državic je bil TEMPELJ ali ZIGURAT, okrog njega so bile obrtne delavnice in stanovanjski objekti. Tempelj je bil posvečen bogu ali boginji, zaščitniku mesta. V tempelj so prinašali pridelke, ki so jih razdelili za potrebe državne organizacije. Tak sistem pomeni prvo pobiranje DAVKOV v zgodovini. Zaradi potrebe popisovanja se je razvila PISAVA – KLINOPIS. Razvili so tudi KOLEDAR.
• Temelj gospodarstva: POLJEDELSTVO in TRGOVINA.
• V 3. tisočletju: BRONASTA DOBA. Bron, ki je trdnejši od bakra, so dobili tako, da so bakru dodajali kositer. Izdelovali so orožje, orodje, ščite, nakit … Razvila se je trgovska mreža. Trgovanje s kovinami je Mezopotamiji prinašalo velik dobiček.
• Kako so nastajale in se razvijale centralizirane države

  1. Akadska država

  2. Hetiti

  3. Starobabilonska država
• Okoli 1000 pr. Kr. – ŽELEZNA DOBA, ker je bila prekinjena trgovina s kositrom zaradi selitev ter suše in lakote.
• ASIRCI so znani po množični uporabi železa in prvi knjižnici. Bili so ljudstvo s severa Mezopotamije. Prestolnica je bilo mesto ASUR. Imeli so močno vojsko, železno orožje, bojne vozove, bili so zelo kruti. Osvojene države so plačevale visoke davke, sužnji so bili prisiljeni v težka gradbena dela. To je privedlo do blagostanja in omogočilo razcvet umetnosti in gradbeništva.
• Državo sta porazili novobabilonska država in država Medijcev.
• NOVOBABILONSKA DRŽAVA – vladar NEBUKADNEZAR II., ki je državo močno povečal in obnovil mesto Babilon (z babilonskim stolpom, posvečen bogu Marduku; ta stolp se omenja v Sv. Pismu). Uničil je kraljestvo Juda s prestolnico Jeruzalem. Jude je odpeljal v suženjstvo v Babilon. Suženjstva jih je odrešil perzijski kralj KIR II.
• Perzija je bila prva svetovna država – IMPERIJ (več držav so si podredili). Perzijci so bili eno od indoevropskih plemen, ki je okrog 1200 pr. Kr. prišlo na območje Irana.
• Perzijo je premagal ALEKSANDER VELIKI in vse njeno ozemlje vključil v svoj imperij.
• Dosežki mezopotamskih civilizacij

  • Gradnja mogočnih stavb – zigurati, palače
  • Tehnološki napredek – obdelava kovin, namakanje, kolo, lončarstvo
  • Mesta – Uruk, Babilon
  • Pečatniki ter pisava – klinopis – zakoniki
  • Razvoj znanosti in umetnosti – matematika, astronomija s koledarji, medicina, prva lit. dela (Ep o Gilgamešu)
• Črna dežela – tako so Egipčani poimenovali rodovitno območje ob bregovih reke Nil.
• Rdeča dežela – puščava (tam so bile plemenite kovine in poddragi kamni)
• 3 letni časi v Egiptu

  • Čas poplav (poplavljanje je bilo redno in predvidljivo, zato so ga vaške skupnosti same obladovale, junija začne Nil naraščati, oktobra se visoka voda umakne)
  • Čas setve (po oktobru)
  • Čas žetve (februar-junij)
• Kaj so v Egiptu gojili

  • Rastlina papirus (za papir za pisanje, za čolne, vrvi, pohištvo ...)
  • Žita
  • Sadje
  • Govedo, osle, koze, prašiče, gosi, race
• Umetno namakanje je bilo potrebno: Kemetovo darilo Egiptu je bila rodovitna prst, ki jo je puščala poplava Nila.
• ALEKSANDER VELIKI je vključil vse svoje ozemlje v svoj imperij
• DOSEŽKI MEZOPOTAMSKIH CIVILIZACIJ

  • Gradnja mogočnih stavb – zigurati, palače
  • Tehnološki napredek – obdelava kovin, namakanje, kolo, lončarstvo
  • Mesta – Uruk, Babilon
  • Pečatniki ter pisava – klinopis – zakoniki
  • Razvoj znanosti in umetnosti – matematika, astronomija s koledarji, medicina, prva lit. dela (Ep o Gilgamešu ...)
• Pridelki v Egiptu


  • Rastlina papirus
  • Žita
  • Sadje
  • Govedo
  • Osle
  • Koze
  • Prašiče
  • Gosi
  • Race
• Namakalno poljedelstvo ali irigacija

  Zaradi naraščanja prebivalstva in naravno poplavljena polja niso več zadostovala za preživetje. V času poplav so vodo zadrževali tako, da so zgradili nasipe in dobili bazene, do njih izkopali kanale in tako dovajali vodo. Pri namakanju so si pomagali s šapufi.
• Značilnosti državne organizacije Egipta

  • Faraon ali velika hiša
  • Uradniki
  • Svečeniki
  • Vojska
• Družbeni sloji v Egiptu

  • Vrhnji sloj: faraonov dvor, njegova družina, visoki uradniki, svečeniki, vojaški častniki
  • Srednji sloj: obrtniki, trgovci, pisarji, umetniki
  • Spodnji sloj: sužnji in kmetje (felahi)
• Ljudje v Egiptu so verjeli, da so hierarhično družbo ustvarili bogovi