psihologija.Maslow.Strategije.reševanja.problemov

• Kaj je učenje?

  Proces spreminjanja znanja ali vedenja (zaradi izkušenj) z razmeroma trajnim učinkom.
• Česa vse se učimo?


  Zaznavanja okolja, reševanja problemov, čustvenega doživljanja, obvladovanja in izražanja, prepoznavanja in zadovoljevanja potreb, sporazumevanja z drugimi in reševanja konfliktov
• Naštej oblike učenja

  Klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, modelno učenje, besedno učenje.
• Kdo je odkril in opisal klasično pogojevanje? Opiši njegov eksperiment.

  Ivan Pavlov. Psu je dal hrano, zraven zvonil z zvoncem. Pred eksperimentom se pes ob zvoku zvonca ni slinil, potem pa se je.
• Kaj je klasično pogojevanje?

  Enostavna oblika učenja, pri katerem se naučimo odzivov na nevtralni dražljaj, ker se je večkrat pojavil skupaj z dražljajem, ki je sprožil brezpogojni odziv.
• Kaj je ugašanje pri klasičnem pogojevanju?

  Slabljenje in prenehanje pogojnega odziva, če ga ne utrjujemo več z brezpogojnim dražljajem.
• Kaj je spontana obnovitev pri klasičnem pogojevanju?

  Čeprav je pogojni odziv ugasnil, se po določenem času sam od sebe spet pojavi, ne da bi vmes potekalo ponovno učenje.
• Kaj je generalizacija in kaj diferenciacija odziva pri kp?

  1. S pogojnim odzivom reagiramo tudi na dražljaje, ki so podobni pogojnemu.
  2. diferenciacija je razlikovanje pogojnega dražljaja od podobnih, ki nastane, če dosledno utrjujemo en sam določen dražljaj, vseh ostalih podobnih pa ne
• Kaj je instrumentalno pogojevanje? Kaj so podkrepitve in kaj kazni?

  Oblika učenja, pri katerem se spremeni verjetnost pojavljanja vedenja glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika. Poteka s podkrepitvami in kaznovanjem.

  Podkrepitve so dogodki, ki povečajo verjetnosst določenega vedenja, ki mu sledijo.

  Kazni pa so neprijetni dražljaji, ki sledijo nekemu vedenju in zmanjšujejo verjetnost njegovega ponavljanja
• kaj je modelno učenje? kdo ga je raziskoval? opiši.

  Oblika učenja, pri katerem se novega vedenja naučimo z opazovanjem modela

  Raziskoval ga je Albert Bandura, ki je opisal 4 elemente: pozornost, zapomnitev, izvajanje in motivacija.

  EKsperiment z lutko Bobo. - njegovo teorijo imenujemo teorija socialnega ali socialno - kognitivnega učenja.
• Kaj je besedno učenje

  Učenje besed ali drugih simbolov: številskih, kemijskih, geografskih. Razlikujemodve vrsti besednega učenja : nižje ravni (na pamet) in višje ravni ( smiselno, reševanje problemov)
• Kaj je pomnenje ?

  proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij. Tristopenjsi model spomina : trnutni, kratkotrajni in dolgotrajni.

  za dalj časa si zapomnimo samo tiste podatke, ki gredo skozi vse 3 vrste spomina
• Opiši trenutni spomin


  Je vrsta spomina, ki za zelo kratek čas shrani informacije v takšni obliki, kot jih najprej občutimo. Obseg je zelo velik, čas pa za vid 1s in sluh 3-4s.
• opiši kratkotrajni spomin

  je vrsta spomina, v katerem se izbrana info, na ketero smo pozorni, spremeni , tako da dobi pomen in v obliko, ki jo bomo pozneje lahko priklicali.

  ni tako obsežen kot trenutni, zapomnimo pa si lahko od 5 do 9 enot. traja od 15 do 40 sekund
• opiši dolgotrajni spomin.

  je vrsta spomina, v katerem so shranjene vse naše izkušnje, dogodki, čustva, veščine, informacije, predstave, pomeni, besede, kategorije, pravila, sodbe itd., ki so med seboj povezani in dobro organizirani.

  Info lahko ohranimo do konca življenja, obseg je neomejen.

  Glede na vsebino razlikujemo 3 vrste dolgotrajnega spomina:

  1. predstavni spomin
  2. deklarativni (ki vsebuje semantični in epizodni)
  3. proceduralni
• Smeri v razvoju psihologije

  • Psihoanaliza
  • Behaviorizem
  • Humanistična psihologija
  • Kognitivna psihologija
• Psihoanaliza

  Predstavniki : Freud, JUng, Erikson.

  Predmet proučevanja: nezavedno, dinamika in struktura duševnosti; razvoj osebnosti; oblikovanje identitete

  Metode proučevanja: klinično opazovanje, študije primerov, tehniki proste asociacije in analiza sanj

  Prednosti: raziskovanje nezavednega; poudarjanje dinamike duševnosti; proučevanje razvoja osebnosti

  Pomanjkljivosti: pretirano poudarjanje nezavednega in seksualnosti; uporaba subjektivnih metod
• Humanistične

  Predmet proučevanja: samoaktualizacija, osebnostna rast, samopodoba, motivacija...

  Metode proučevanja: vprašalniki, nestrukturiran intervju, introspekcija...

  Prednosti: poudarjanje svobode, zavestne volje in samodejavnosti. pomena učenja, proučevanje motivacije in osebnostne rasti

  Pomanjkljivosti: nekritično poudarjanje svobode delovanja; zanemarjanje spoznavnih procesov
• Kognitivne

  Predstavnik : Piaget. Predmet proučevanja: vsi vidiki spoznavnih procesov

  Metode proučevanja: intervju, opazovanje, eksperiment, študije primerov, vprašalniki

  Prednosti: proučevanje mišljenja in razvoja mišljenja; poudarjanje subjektivnosti razumevanja in interpretiranja sveta

  Pomanjkljivosti: zanemarjanje ostalih duševnih procesov in njihovega vpliva na mišljenje
• kaj je kompetenca?

  Zmožnost uspešno opravitit neko nalogo s pomočjo znanja, veščin, stališč in vrednot. Kompetenca je kombinacija deklarativnega in proceduralnega znanja ter stališč in vrednot.
• Behavorizem ali vedenjska smer

  Predmet proučevanja: vedenje (D-O shema), učenje (klasično in instrumentalno pogojevanje, modelno učenje), vplivi okolja. Metode proučevanja: estraspekcija, eksperiment (večinoma v laboratorijskih pogojih, pogosto na živalih)Prednosti: objektivnost in znanstvenost; proučevanje vpliva okolja, poudarjanje pomena učenja. Pomanjkljivosti: zanemarjanje notranjega doživljanja, pretirano poudarjanje okolja, posploševanje vedenja živali na ljudi
• Kaj je mišljenje v širšem in ožjem pomenu

  1. v širšem pomenu obsega različne spoznavne procese, ki potekajo v delovnem spominu, npr. presojanje, odločanje, sklepanje, spominjanje, predstavljanje, sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje
• kako Guilford deli mišljenje? Opiši.


  Na

  1. divergentno - razvijanje številnih zamisli, postavljanje novih hipotez, iskanje oddaljenih povezav in uporaba znanega na nove načine
  2. konvergentno - osredotočimo na eno zamisel, rešitev temelji na predhodnem znanju ali logičnem mišljenju
• kako pa delimo mišljenje glede na stvarnost?

  1. REALISTIČNO - kombiniranje stvarnih dejstev (pri reševanju problemov)

  2. DOMIŠLJIJSKO - pod vplivom posameznikovih čustev želja ( pri sanjaranju, umetniškem delu)
• razloži deljenje mišljenja na deduktivno in induktivno

  deduktivno - sklepamo iz splošnega na posebno in posamično (pri postavljanju specifičnih in preverljivih hipotez na osnovi teorije)

  induktivno - sklepamo iz posamičnega na splošno
• kaj je reševanje problemov?

  miselni proces, pri katerem iskanje rešitve oz doseganje cilja presega preprosto uporabo prej naučenega
• kaj opredeljuje vsak miselni problem?

  Začetno stanje, cilj in miselne operacije ( ki jih moramo narediti med zacetnim in koncnim stanjem)
• kaj je značilno za zaprte in kaj za odprte probleme?

  Zaprti problemi imaj oopredeljeno začetno in končno stanje, poiskati moramo le način, kako uporabiti znane operacije

  odprti problemi pa nimajo jasno določenega cilja, možnih je več rešitev in/ali več različnih poti do cilja.
• Katere strategije reševanja miselnih problemov poznamo?

  Poskusi in napake, postopna analiza, vpogled
• opiši strategijo poskusi in napake

  Reševanja se lotimo bolj ali manj naključno - ugibamo, kakšna bi bila prava pot do cilja in preikzušamo različne rešitve, dokler ne naletimo na pravo

  • primerna pri zaprtih problemih
• opiši strategijo postopne analize

  Uporabljamo jo pri problemih, ki jih lahko razdelimo na vmesne cilje in ki jih rešujemo postopoma, skozi posamezne korake, od začetnega proti končnemu stanju. VKljučuje predvidevanje in načrtovanje.

  • primerna pri zaprtih problemih
• opiši strategijo vpogled

  Do rešitve problema pridemo z nenadnim vpogledom, ki temelji na prestrukturiranju problema oz videnju problema v novi luči.

  • primerno pri odprtih problemih
• od česa je odvisna izbira strategije?

  .

  • vrste in strukture problema
  • izkušenj in predznanja
  • ocene težavnosti
  • okolščin
• kaj vpliva na reševanje problemov?

  motivacija

  čustva

  inteligentnost

  znanje in izkušnje
• kaj je ustvarjalnost?

  je miselni proces, katerega rezultat so originalni in ustezni dosežki.

  originalnost se kaže v novih in redkih dosežkih

  ustreznost pa je povezanost z nalogo ali vprašanjem, uporabnost
• naštej faze ustvarjalnega procesa

  1. preparacija
  2. inkubacija
  3. iluminacija
  4. verifikacija
• kaj vpliva na ustvarjalnost?

  značilnost miselnih procesov,

  predhodno znanje in učenje,

  osebnostne značilnosti,

  okoljski vplivi
• maslowa hierarhija potreb


  .

  
• naštej elemente pri Pavlovem eksperimentu s psi

  brezpogojni dražljaj - hrana

  pogojni dražljaj - zvok zvonca

  brezpogojni odziv - slinjenje na hrano

  pogojni odziv - slinjenje ob zvoku zvonca
• značilnosti osnovnih oz. nižjih potreb po Maslowu


  imenujemo jih tudi potrebe pomanjkanja

  • dejavne so tako dolgo, dokler jih ne zadovoljimo

  • ko jih zadovoljimo, se motiviranost za zadovoljitev teh potreb konča

  • ko potrebo zadovoljimo, se pojavi druga, hierarhično višja potreba

  • za zadovoljevanje večine teh potreb potrebujemo druge ljudi

  • na nižji ravni, kot je potreba, bolj pomembna je za naše preživetje

  • mlajši je človek, pomembnejše so zanj potrebe