1.

• Seme


  Tisto, kar loči praprotnice od semenk

  
• Preskok med praprotnicami in semenkami

  1. Makrosporofil, ki nosi makrosporangije

  2. Storž: žensko socvetje oleseni ob nastanku semena in imamo storž

  
• Iglavci


  • Večina ima storž
  • Lahko so enodomni- moški in ženski cvetovi na eni rastlini
  • Plod ima zračne vrečke, zato jih zrak nese daleč
  • Imajo priprave za raznašanje semen, raznaša se na velike razdalje
  • Imajo po dve semenski zasnovi na plodnem listu, ki sta pomembni za tvorbo gozdov
  • Semena imajo suho ovojnico; padejo na tla ali pa imajo krilca-vetrocvetnost

  
• Družine iglavcev


  • 1.družina ARAUCARIACEAE- arankarijevke
  • 2.družina PINACEAE- borovci
  • 4.družina CUPRESSACEAE- cipresovke

  
• Družina ARAUCARIACEAE


  • Najprimitivnejša skupina iglavcev, najdemo jih samo na J pollobli
  • Araucaira exclesa- sobna smreka, vsako leto ima samo 1 rastni vršiček, vsako leto se razvije
  • Wollemia nobilis- rastlina, ki je preživela dinozavre, imeli so jo za izumrlo, našli so še živečo v Avstraliji, ohranilo se je 80 primerkov
  • Agatis- velika drevesa, beli priseljenci so ga veliko izsekali za les; listi so tu že sploščeni, niso pa še zoženi v iglice
• Družina PINACEAE


  • Dve iglici na kratkem poganjku
  • Pinus- bor
  • Abies alba- navadna jelka, širše razširjena okrog Mediterana, Alpe, Karpati, Pireneji, jelko poznamo po dolgih poganjkih, iglica je na koncu zaobljena, ima smolna kanala, jelka je enodomna
  • Sequoia-sekvoja, z Ameriška drevesa, živijo na Pacifiški obali v Kaliforniji
  • Metasequoia- izvira iz Kitajske, že prej so jo našli v S Ameriki, Evropi, listopaden
  • Cryptomeria japonica- razširjena na Japonskem, tega rodi v Evropi ni, okrogli storži, plodne luske v obliki ščitkov, občutljive na veter, suho okolje, nizke T
• Družina CUPRESSACEAE


  • Cupressus sempervirens- živijo na morju na Krasu, iglice so reducirane v luskice, stebričasta vrsta cipres
• Namib- vsako jutro je puščava v megli, megla se kondenzira na liste, to je vsa voda, ki jo dobi. Ponoči je zelo mrzlo, zaradi hladnega toka samo hipokotil (okrepi se navzdol, ta del ne proizvaja fotosinteze), ki je olesenel, epikotila sploh ni
• Gnetovci


  • Imajo redukcijo v moške in ženske cvetove, imajo redukcijo v dvospolnem cvetu, opraševanje z žuželkami
• Konvergence gnetovcev- problem raznašanja semen. Probleme nam delajo listi (zakrneli, trakasto, mrežasto ožiljeni)
• Kritosemenke- Angiospermae


  Glavna značilnost je angiospermalni cvet, ta je prvotno zoogamen, razvito je cvetno odevalo-periant, ki je enojno ali dvojno, prvotno je dvospolno

  
• Cvet


  • Kratek poganjek, na njem so nameščeni cvetni listi, listi cvetnega odevala, prašni listi, plodni listi (karpi)
  • Cvetni listi so na cvetni osi razporejeni spiralno-aciklično ali v vretencih- ciklično (pentaciklično, tetraciklično ali monociklično)

  
• Prašniki (andrecej)


  • Primarna poliandrija, zmanjševanje št. prašnikov, fiksiranje, ciklizacija- razporeditev v nadstropje
  • Prašnične niti ali polprašnice so lahko zrasle, lahko se spremenijo v medosnosnike
• Plodni list (ginecej)


  • 2 stanja v osnovi, plodni listi so številni, niso zrasli, ko so plodni listi zrasli tvorijo pestič
  • Pestič: plodnica, vrat in brazda pestiča
  • Horikarpen ginecej: vsak karpel tvori svoj pestič
  • Cenokarpen ginecej: vsi karpeli skupaj so en pestič

  
• Kritosemenke- Magnoliopsida


  Seme je skrito v plodnem listu, ni prepuščeno samemu sebi ampak je zavarovano v neki tvorbi. Že semenske zasnove so zavarovane s plodnim listom- plodnico; imajo plod, ki nastane iz plodnice. Plodu lahko nudo vodo, hranilne snovi, substrat, v katerem bo seme vzklilo; semenu je naprej postlano

  
• DENDROGRAM- graf, ki prikazuje rastlinske podobnosti na genetski ravni
• Družine kritosemensk


  • Bazalne družine
  • Družina ARISTOLOCHIACEAE- podraščevke
  • Družina PIPERACEAE
  • Družina NYPHEA- lokvanjevke
  • Družina RANNUNCULACEAE
  • Družina BERBERIDACEAE- češminovke
  • Družina PAPAVERACEAE- makovke
  • Družina FUMARIACEAE- rosničevke

  
• Družina ARISTOLOCHIACEAE


  • Primitivni sekundarni tip debelitve
  • Specializiran cvet, žuželka gre not, ˝motovili˝ notri, dokler ne opraši cveta, nato umre
  • Plodni listi zrasli skupaj- celokarpen ginecej
• Rod ASARUM-kopitnik


  • Notri trda, zunaj sočna samo ena bradavica, mravlje se s tem hranijo-vaba
  • Njeni prašniki kot predstopnja
• Družina PIPERACEAE


  • Klasasta socvetja, eno ali dvospolni cvet
  • Plodovi so koščičasti enosemenski plodovi
  • Zeleni poper je vložen, utrgamo zeleni poper, posušimo, dobimo črnega
  • Beli poper dobimo tako da poper oluščimo in ostane seme
  • Ko poper dozori na rastlini, pa je to rdeči poper

  
• Družina RANNUNCULACEAE


  • Iz zelišč, niso lesnate vrste, listi so v glavnem deljeni in spiralasto nameščeni
  • Cvetovi so dvospolni, žužkocvetni
  • Primarna poliandrija, horikarpen ginecej (prostih krapelov od mnogo pa do enega samega)
  • Cvetovi so lahko zvezdasti ali somerni
  • Cvetni elementi so lahko ločeni (čašni, venčni listi v 2 krogih) ali pa še neločeni na čašne in venčne liste
  • Plodovi so oreški ali mešički
  • 5 plodnih listov, lahko redukcija do enega samega

  
• Primitivni znaki v družini RANNUNCULACEAE


  • Teloh: med cvetnimi listi in med prašniki so medovne žleze; plod je mešiček (napihnjen plod); zgornji del plodnih listov je lepljiv, da se nanj nalepi pelod in že nastane plod
  • Velikocvetne rastline, ni še ločitve na venčne in čašne liste, vsak plodni list ima podaljšek z lepljivo brazdo na koncu

  
• Rod RANNUNCULUS- zlatice


  • Ovršni listi zgledajo kot čašni, venčni in čašni niso ločeni; plod je orešek-suh plod, ki nima votline, ni napihnjen

  
• Rod jetrnik


  • Ni ločitve na venčne in čašne liste, listi naj bi bili v obliki jeter
• Rod ANEMONE- vetrnice


  • Primitivna rastlina, ni ločitve na venčne in čašne liste, horikarpen ginecej, plod je orešček, primarna poliandrija

  
• Rod PULSATILA- kosmatinci


  • Velikonočnica, na Boču je le še nekaj primerkov, cveti spomladi, ni ločitve na čašne in venčne liste, vsi so enako obarvani; primarna poliandrija
  • Plodovi so enosemenski oreški, ko dozorijo nastane tak trn, s katerim se zavrta v zemljo, tako si zagotovi, da vzkali

  
• Naslednji rodovi v družini RANNUNCULACEAE


  • Že imajo ločene venčne in čašne liste

  
• Rod zlatice???


  • Ripeča zlatica že ima napredne znake, ločitev na čašne in venčne liste, fiksirano število venčnih in čašnih listov (5)
  • Opih še ni povsem zlatica, je pa že v tem rodu, venčni listi so v fazi nastajanja, veliko št. plodnih listov
  • Plazeša zlatica je najbolj pogosta, ima stolone

  
• Rod CLEMENTIS- sroboti


  • Bolj specaliziran rod, pri navadnem srobotu ni več čašnih listov, redukcija na 4 venčne liste, še vedno polikarpen ginecej z več plodnimi listi in primarno poliandrijo

  
• Rod THALICTIUM


  • Cvetni listi odpadejo, ostanejo samo obarvani prašniki, opraševalce vabijo samo s prašniki
  • Imajo podaljšan orešek, ki služi pri razširjanju
  • Črnoga je ednia, ki ima plod jagodo

  
• Rod DELFINIUM- ostrožniki


  • Zlatice, ki nimajo več zvezdastih cvetov ampak že imajo someren cvet
  • Imenovani po ostrogi, to e spremenjen 1. venčni list
  • Ostroga služi kot rezervoar za nektar, takšne rastline oprašujejo metulji, ki sežejo noter
  • Plod je orešek, prašnikov je veliko

  
• Rod preobjeda


  • Cvetovi so somerni, pri nas je najbolj znana zlatičnasta preobjeda, nekaj je tudi endemitov
  • Ostroga je vrečasta, široka
  • Primarna poliandrija, polikarpen ginecej, plodovi so oreški

  
• Rod orlica


  • Podobna ostrožniku
• Družina BERBERIDACEAE- češminovke


  • Rod BERBERIS- češmin: češmin je krm, znan po trnih, trni so spremenjeni kratki poganjki
  • Nakazana je ločitev na venčne in čašne liste a ta e ni dokončno izvedena, število še ni fiksirano; število prašnikov pa je že fiksirano
  • Ima samo en plodni list s semenom, ki dozori v češminove jagode
  • Prepoznamo ga po jajčastih nazobčanih listih

  
• Družina PAPAVERACEAE- makovke


  • Ima celokarpen ginecej- plodni listi so zrasli
  • Veliko prašnikov, primarna poliandrija
  • Ima ločitev na venčne in čašne liste, 4 venčni, 2 čašna lista
  • Ima izohinolinske alkaloide
  • Rastlina ima mleček, sekundarni endosperm je oljnat
  • Cvet je zvezdast, plod pa je glavica

  
• Rod PAPAVER- mak


  • Uporabni mak gojijo za makova semena
  • Če mleček oksidira na zraku je to čisti opij
  • Število prekat na plodnici je iz števila plodnih listov
  • Semenskih zasnov je več tisoč, brazda pestiča mora iti velika
  • Plod dozori v glavico z loputami
  • Mak pri nas ni avtohton, prišel je kot plevel s pšenico

  
• Rod mlečnik??


  • Ginecej je iz 2 plodnih listov
  • Ima mleček, ki je oranžen
  • Vsebuje alkaloide, ki so strupeni (opijat)
• Družina FUMARIACEAE- rosničevke


  • Rod CORYDALIS- petelinček: someren cvet, velika ostroga; 4 venčni, 2 čašna lista
  • Rod DICENTRA- srčki: edina rastlina, ki ima

  
• Rod MAHONIJA


  Znana okrasna rastlina po parkih

  
• Red


  • PAPAVERALES