Jezik

• Jezik je sredstvo, s katerim tvorimo, sprejemamo in razumemo besedila drugih.
• Tvorimo tako, da besedila pišemo ali govorimo.
• Sprejemamo tako, da besedila beremo ali poslušamo.
• Jezik je temeljno sredstvo sporazumevanja.
• Človek lahko z jezikom govori tudi o svojem jeziku in jeziku drugih. Razvito ima metajezikovno zmožnost.
• Človeški jezik je večinoma besedni, lahko pa je tudi nebesedni.
• Beseda je temeljna enota besednega jezika.
• Upoštevamo pravila za skladanje besed v višje enote (npr. povedi) in pravila za vidno oblikovanje besed in višjih enot (pravopisna in pravorečna pravila).
• Besede so dogovorjena znamenja iz glasov in črk.
• Besede so nosilke pomena in imajo določeno slogovno vrednost.
• Besede, ki jih uporabljamo v vseh okoliščinah, so slogovno nezaznamovane.
• Besede, ki razodevajo sporočevalca, so slogovno zaznamovane.
• Vsaka beseda nosi podatke o svoji obliki.
• Besede danega jezika so zbrane in opisane v posebnih knjigah, slovarjih.
• Slovarji so enojezični (opis besed) ali večjezični (besede danega jezika so zamenjane s tujejezičnimi ustreznicami).
• • vsaka beseda nekaj pomeni
  • beseda ima lahko več pomenov
  • v slovarju prevladujejo večpomenske besede
  • strokovni izrazi so večinoma enopomenski
  • isto stvar lahko poimenujemo z različnimi besedami (pri tem pazimo na okoliščine sporočanja)
• Materni jezik je jezik, ki se ga naučimo kot prvega in v njem najlažje razmišljamo, doživljamo in razumemo sebe in druge ter sporočamo drugim o svetu in sebi.
• Za predstavnike obeh avtohtonih narodnih manjšin (italijanske in madžarske), za Rome in priseljence je slovenščina drugi jezik ali jezik okolja.
• Slovenščina je državni jezik - predstavlja celotno Slovenijo kot samostojno državo, pri sporazumevanju jo uporabljajo državni organi, zapisana je na evrskih kovancih, državna himna se poje v slovenščini.
• Slovenščina je uradni jezik - uradovanje v državi poteka v slovenščini, v slovenščini morajo biti vsi javni napisi, imena podjetij, javni oglasi; je jezik politike, znanosti, šolstva, kulture...
• Socialne zvrsti jezika delimo na knjižne zvrsti in neknjižne zvrsti.
• Knjižne zvrsti delimo na zborni jezik, ki ga po navadi zapisujemo in knjižni pogovorni jezik.
• Neknjižne zvrsti delimo na prostorske zvrsti in interesne govorice.
• Prostorske zvrsti delimo na narečja in pokrajinski pogovorni jezik.
• Poznamo tri interesne govorice. Sleng (govorica mladih), žargon (govorica nekega poklica) in argo (skrivni jezik).
• Zborni jezik je standardni jezik, ki se uporablja v javnih govorih, literaturah, uradnih dokumentih. Po navadi ga zapisujemo.
• Knjižni pogovorni jezik je standardni jezik, ki se uporablja v vsakdanjem pogovoru, v neformalnih situacijah (med prijatelji, sodelavci, družinskimi člani). V taki vrsti jezika so lahko prisotne tudi neformalne besede, izrazi in sleng. Je bolj sproščen kot zborni jezik.
• Narečja so različice jezika, ki se razlikujejo glede na geografsko področje ali skupnost, ki ga uporablja. Med sabo se razlikujejo po izgovoru besedišča in gramatiki.
• Rdeča - koroška narečna skupina

  Temno zelena - gorenjska narečna skupina

  Modra - primorska narečna skupina

  Vijolična - rovtarska narečna skupina

  Svetlo zelena - dolenjska narečna skupina

  Oranžna - štajerska narečna skupina

  Rumena - panonska narečna skupina

  
• Rdeča - koroška narečna skupina

  Temno zelena - gorenjska narečna skupina

  Modra - primorska narečna skupina

  Vijolična - rovtarska narečna skupina

  Svetlo zelena - dolenjska narečna skupina

  Oranžna - štajerska narečna skupina

  Rumena - panonska narečna skupina

  
• Sleng je jezik ljudi iste starosti ali generacije. Današnji mladostniški sleng je poln neslovenskih besed.
• Narečne skupine:

  A) gorenjska

  B) koroška

  C) rovtarska

  D) primorska

  E) dolenjska

  F) panonska

  G) štajerska

  
• Žargon je jezik ljudi istega poklica ali konjička. To so neuradni strokovni izrazi posamezne stroke.
• Argo je jezik zaprtih združb, skupin, skrivnih društev...
• Indoevropski prajezik ali praindoevropščina ni bila nikoli zapisana, znanstveniki so jo obnovili na podlagi današnje sorodnosti med jeziki.
• Indoevropski jeziki se delijo glede na glasovni razvoj indoevropske besede za 100. Delijo se na kentumsko (zahodno) skupino in satemsko (vzhodno) skupino.
• Kentumska skupina na zahodu se deli na germanske, romanske, keltske jezike in na grški jezik.
• Satemska skupina na vzhodu se deli na vzhodni, zahodni in južni slovanski jezik; baltske, iranske, indijske, armenske jezike ter albanski jezik.
• Gemanski jeziki - nemški, angleški, nizozemski, švedski, norveški, danski.
• Romanski jeziki - portugalski, španski, francoski, italijanski, romunski.