Jezik je sredstvo, s katerim tvorimo, sprejemamo in razumemo besedila drugih.
Tvorimo tako, da besedila pišemo ali govorimo.
Sprejemamo tako, da besedilaberemo ali poslušamo.
Jezik je temeljno sredstvo sporazumevanja.
Človek lahko z jezikom govori tudi o svojem jeziku in jeziku drugih. Razvito ima metajezikovno zmožnost.
Človeški jezik je večinoma besedni, lahko pa je tudi nebesedni.
Beseda je temeljna enota besednega jezika.
Upoštevamo pravila za skladanje besed v višje enote (npr. povedi) in pravila za vidno oblikovanje besed in višjih enot (pravopisna in pravorečna pravila).
Besede so dogovorjena znamenja iz glasov in črk.
Besede so nosilke pomena in imajo določeno slogovno vrednost.
Besede, ki jih uporabljamo v vseh okoliščinah, so slogovno nezaznamovane.
Besede, ki razodevajo sporočevalca, so slogovno zaznamovane.
Vsaka beseda nosi podatke o svoji obliki.
Besede danega jezika so zbrane in opisane v posebnih knjigah, slovarjih.
Slovarji so enojezični (opis besed) ali večjezični (besede danega jezika so zamenjane s tujejezičnimi ustreznicami).
vsaka beseda nekaj pomeni
beseda ima lahko več pomenov
v slovarju prevladujejo večpomenske besede
strokovni izrazi so večinoma enopomenski
isto stvar lahko poimenujemo z različnimi besedami (pri tem pazimo na okoliščine sporočanja)
Materni jezik je jezik, ki se ga naučimo kot prvega in v njem najlažje razmišljamo, doživljamo in razumemo sebe in druge ter sporočamo drugim o svetu in sebi.
Za predstavnike obeh avtohtonih narodnih manjšin (italijanske in madžarske), za Rome in priseljence je slovenščina drugi jezik ali jezik okolja.
Slovenščina je državni jezik - predstavlja celotno Slovenijo kot samostojno državo, pri sporazumevanju jo uporabljajo državni organi, zapisana je na evrskih kovancih, državna himna se poje v slovenščini.
Slovenščina je uradni jezik - uradovanje v državi poteka v slovenščini, v slovenščini morajo biti vsi javni napisi, imena podjetij, javni oglasi; je jezik politike, znanosti, šolstva, kulture...
Socialne zvrsti jezika delimo na knjižne zvrsti in neknjižne zvrsti.
Knjižne zvrsti delimo na zborni jezik, ki ga po navadi zapisujemo in knjižni pogovorni jezik.
Neknjižne zvrsti delimo na prostorske zvrsti in interesne govorice.
Prostorske zvrsti delimo na narečja in pokrajinski pogovorni jezik.
Poznamo tri interesne govorice. Sleng (govorica mladih), žargon (govorica nekega poklica) in argo (skrivni jezik).
Zborni jezik je standardni jezik, ki se uporablja v javnih govorih, literaturah, uradnih dokumentih. Po navadi ga zapisujemo.
Knjižni pogovorni jezik je standardni jezik, ki se uporablja v vsakdanjem pogovoru, v neformalnih situacijah (med prijatelji, sodelavci, družinskimi člani). V taki vrsti jezika so lahko prisotne tudi neformalne besede, izrazi in sleng. Je bolj sproščen kot zborni jezik.
Narečja so različice jezika, ki se razlikujejo glede na geografsko področje ali skupnost, ki ga uporablja. Med sabo se razlikujejo po izgovoru besedišča in gramatiki.
Rdeča - koroška narečna skupina
Temno zelena - gorenjska narečna skupina
Modra - primorska narečna skupina
Vijolična - rovtarska narečna skupina
Svetlo zelena - dolenjska narečna skupina
Oranžna - štajerska narečna skupina
Rumena - panonska narečna skupina
Rdeča - koroška narečna skupina
Temno zelena - gorenjska narečna skupina
Modra - primorska narečna skupina
Vijolična - rovtarska narečna skupina
Svetlo zelena - dolenjska narečna skupina
Oranžna - štajerska narečna skupina
Rumena - panonska narečna skupina
Sleng je jezik ljudi iste starosti ali generacije. Današnji mladostniški sleng je poln neslovenskih besed.
Narečne skupine:
A) gorenjska
B) koroška
C) rovtarska
D) primorska
E) dolenjska
F) panonska
G) štajerska
Žargon je jezik ljudi istega poklica ali konjička. To so neuradni strokovni izrazi posamezne stroke.
Argo je jezik zaprtih združb, skupin, skrivnih društev...
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina ni bila nikoli zapisana, znanstveniki so jo obnovili na podlagi današnje sorodnosti med jeziki.
Indoevropski jeziki se delijo glede na glasovni razvoj indoevropske besede za 100. Delijo se na kentumsko (zahodno) skupino in satemsko (vzhodno) skupino.
Kentumska skupina na zahodu se deli na germanske, romanske, keltske jezike in na grški jezik.
Satemska skupina na vzhodu se deli na vzhodni, zahodni in južni slovanski jezik; baltske, iranske, indijske, armenske jezike ter albanski jezik.