Sporazumevanje

• Sporazumevanje je izmenjava besedil.
• Sporočevalec doseže svoj cilj, ko naslovnik sporočilo razume.
• Sporočevalec sporoča ali tvori besedilo. To naredi tako, da govori ali piše.
• Naslovnik sprejema besedilo. To naredi tako, da posluša ali bere.
• Pri dvosmernem sporazumevanju se vlogi sporočevalca in naslovnika izmenjujeta.
• Sporočevalec poziva k odzivu ali se sam odziva na prejšnje besedilo.
• Vrste dvogovornih besedil:

  • pobudna besedila (sporočevalec naslovnika poziva k odzivu)
  • odzivna besedila (naslovnik se odzove na sporočevalčevo besedilo)
  • prava dvogovorna besedila (vsebujejo pobudo in odziv sogovorcev, npr. intervju)
• Dejavnosti (dvogovornega sporazumevanja): pogovarjanje (pogovori - intervju, anketa), dopisovanje (dopisi - zahvala, prošnja, pritožba...).
• Pri pogovarjanju navadno sodelujeta dve osebi, ki se menjata v vlogi govorca in poslušalca.

  • prvi da pobudo, drugi se na pobudo odzove
  • pogovori so sestavljeni iz replik ali pogovornih menjav
• Vrste pogovorov:

  • raziskovalni pogovor (od sogovorca bi radi kaj izvedeli)
  • pogajalni pogovor (uskladiti želimo različni mnenji in doseči dogovor)
  • prepričevalni pogovor (sogovorca želimo pripraviti do določenega dejanja)
  • povezovalni pogovor (radi bi ohranili ali navezali stik s sogovorcem)
• Vrste pogovora ločimo tudi glede na okoliščine:

  • zasebni/javni pogovor
  • uradni/neuradni pogovor (sogovorca sta družbeno neenakovredna/enakovredna)
• Dopisovanje je dvosmerno sporazumevanje. Dopis ne nastaja pred bralcem, pisec ga napiše že prej. Pisec in bralec nista v neposrednem stiku, zato mora pisec med pisanjem tvoriti pravilno in ustrezno besedilo. Takšno besedilo ni minljivo, je zapisano na papirju ali v elektronski obliki in ga lahko pisec popravi, dopolni, skrajša, preden ga odda prejemniku. Poznamo pobudno in odzivno dopisovanje, zasebno in javno, uradno in neuradno.