geografija

• najbolj pogosta minerala sta kremen in kalcit
• karbonatne kamnine vsebujejo kalcit silikatne (stik s kislinp-zašumi) pa kremen
• stare-starejše od terciara
• magmatske- vulkani, metamorfne- preobrazba, sedimentne- iz sedimentov
• globočnine - strjevanje magme

  • granit
  • diorit
  • granodiorit (slovenija)

  nastanejo

  • s tektoniko
  • površje odstrani erozija
• predornine-vulkaniti - strjevanje lave

  • balzat (črn)
  • obsidian (črn)
  • diabaz
• metamorfne kamnine - nastanejo iz magmatskih, sedimentnih, metamorfnih

  pogoji:

  • visoka temperatura
  • visoki pritiski

  marmor - metamorfoza apnenca

  gnajs - metamorfoza granita
• sedimentne kamnine - sprejemanje sedimentov (usedlin)

  • mehanske
  • kemične
  • biokemične
• mehanske sedimentne kamnine

  • pesek - peščenjak
  • glina - glinavec
  • prod - konglomerat
  • grušč - breča
  • vulkanski pepel - tup
  • lapor - glina in apnenec ali dolomit (pogosto v slo)
• kemične sedimentne kamnine - sprejemanje kemičnih sedimentov, pogosto v morju ali jezerih

  • lehnjak - voda vsebuje CaCO3, teče čez organske ostanke in se izloča
  • siga - iz vode ki kaplja s stropa se ponovno izloči apnenec
  • halit - kamena sol
• biokemične sedimentne kamnine - nastajajo s sprejemanjem ostankov organizmov, ki so del skeleta tvorili iz apnenca (korale, školjke, polži) - pogosti fosili

  • apnenec
  • dolomit
• zunanji preoblikovalni procesi

  • preperevanje - preperevanje in razpadanje, nastane preperina
  • erozija - vrezovanje, premikanje, odnašanje in spiranje površin zemeljskih slojev, prsti
  • akumulacija - odlaganje, nasipavanje in zbiranje materiala. Nasprotno eroziji
• preperevanje

  • kemično - kemični procesi razkrajanja, raztaplanja kamnin

  sestava kamnin se spremeni - ja

  dogaja se v vlažni klimi, najmanj v polarni klimi

  korozija - preperevanje apnenca (Kraški relief)

  nastanek - kisel dež

  • mehansko - vzrok: temperaturne razlike (raztezanje, krčenje), zmrzal (voda steče v razpoke in zamrzne) - kamnine se drobijo na manjše kose

  sestava kamnin se spremeni - ne

  dogaja se v gorah, puščavah

  pojav - melišče

  • biološko - biokemično: poteka preko živih organizmov - alge, mahovi... izločajo kisline, ki razjedajo kamnino

  biomehansko: delovanje korenin...
• erozija - proces je danes povečan zaradi človekove aktivnosti: krčenje gozdov in grajenje cest

  denudacija - ploskovno odnašanje preperine zaradi padavin
• procesi na pobočju

  • pomemben vpliv ima gravitacija
  • preperina drsi po pobočju

  melišče - zaradi mehanskega preperevanja kamnin, preperel kamninski material se kopiči na pobočju, so nad drevesno mejo

  
  

  počasno polzenje tal - drevesa se nagnejo, cesta razpoka

  
  

  plaz - lahko jih povzroči:

  • močno deževje
  • sekanje vegetacij po pobočjih
  • slabo sprejete kamnine
  • nepravilna gradnja
  • nagnjenost pobočja
  • nagnjenost kamninskih plasti

  usad - manjši plaz

  
  

  podor - podre se del kaminskega pobočja
• rečni relief - fluvialni relief: najpogostejši na svetu

  prepoznamo ga po:

  • rečnih strugah,
  • rečnih dolinah,
  • terasah

  oblikujejo ga:

  • erozija (bočna in globinska)
  • prenašanje
  • akumulacija
• zgornji tok:

  • vintgar
  • soteska
  • kanjon
  • korita

  prevladuje globinska erozija, akumulacije malo

  strmec - velik

  transportna moč - velika
• srednji tok:

  • dolina je širša

  globinska erozija - majn, bočna erozija - več, akumulacija - več

  strmec - manjši

  hitrost toka - manjša

  reka dela ovinke - okljuk ali meander: bočna erozija - zunanji breg, akumulacija - notranji breg

  rečni stržen - najhitrejši na zunanjem delu pri ovinkih, na ravnem na sredi

  • terase
• terase (rečni relief):

  • nastale v času ledenih dob
  • nastanejo z menjavo erozije in akumulacije
  • ježa - prehod med dvema terasama
• spodnji tok:

  dolina je široka, meandrov je veliko

  • hitrost toka - počasna
  • prevladujeta akumulacija in bočna erozija
  • terase

  mrtvi meandri - nastanejo zaradi močne bočne erozije, dva bregova se povsem zbližata, reka si poišče krajšo pot
• vršaj - srednji in spodnji tok

  • reka hitro preide iz hribov v nižino, takrat hitro preide od erozije k akumulaciji
  • nastane nasipina v obliki pahljače
• uravnotežen strmec - se postopoma zmanjšuje

  neuravnotežen strmec - menjava se večji in manjši strmec
• oblike dolin:

  • prodorna dolina - menjava se ožji in širši del doline, nastanek - deli površja se dvignejo, tam reka ustvari ozko in globoko dolino
  • vadi - suhe rečne doline (voda teče občasno ali pa sploh ne), posledica nekdanjih geoloških obdobji, ko so bile puščave bolj vlažne
• ledeniški/glacialni relief:

  • nastane nad snežno mejo - slo - 2.700m, ekvator - 6.000m, poli - 0m
  • procesi kako nastane: ledeniška erozija, ledeniška akumulacija
• oblike poledenitve:

  • kontinentalna - led prekriva celino (značilno za Antarktiko in Grenlandijo - snežna meja 0m)
  • gorska - z ledom so prekriti najvišji deli gorstev

  najbolj vidne posledice v pleistocenskih poledenitvah

  • Wurm - zadnja ledena doba, končala se je 10.000 let nazaj
• deli ledenika:

  • krnica - redišče ledenika
  • ledeniške razpoke
  • ošiljen vrh
  • talilni del ledenika
  • ledeniški jezik
  • ledeniška reka

  nastanek - v krnici se kopiči sneg in se postopoma spreminja v led

  • v ledeniškem snegu je zelo malo zraka

  ledeniki drsijo zaradi:

  • gravitacije
  • lastne teže
  • zrnate strukture ledu
• ledeniške erozijske oblike:

  • krnica
  • krniško jezero
  • U dolina
  • obvisela dolina - na stiku glavne in stranske, prehod je ledeniški prag
  • ošiljeni vrhovi
• ledeniške akumulacijske oblike:

  morene

  • vrhnja
  • notranja
  • bočna
  • talna
  • srednja - nastane z združitvijo dveh bočnih moren
  • čelna
• balvani - velike skale, ki jih ledenik nosi na ledeniškem hrbtu
• ledeniška akumulacijska jezera - značilna za dele kjer je bila kontinentalna poledenitev

  • Nemčija, Kanada
  • za čelnimi in talnimi morenami
• rečno ledeniške terase:

  • puhlica
• vetrni relief: značilen za puščave, kjer ni vegetacije

  • puščava - manj kot 250 mm padavin/ leto
  • polpuščava - več kot 250 mm padavin/ leto

  1 mm = 1l na 1m2
• puščave nastajajo:

  • območje subtropskega visokega zračnega tlaka ( okrog povratnikov)
  • hladni morski tokovi (čile, peru, namib)
  • oddaljenost od morja (gobi, kitajska), za gorskimi pregradami (dolina smrti)
• procesi v puščavah:

  • mehansko preperevanje - posledice
  • vetrno odnašanje - ostane kamenje, grušč, posledice: kamnita, gruščnata puščava - serir
  • korozija - veter z peščenimi delci brusi površje, posledice: skalnata puščava - hamada in gobaste skale
  • vetrna akumulacija - posledica: peščena puščava - erg: sestavljajo jo sipine ali dine
• oblike sipin:

  • podolžne
  • zvezdaste
  • srpasta sipina: premika se v smeri vetra

  notranji del: strm, veter pesek nanaša

  zunanji del: veter pesek odnaša
• kraški relief: 40% Slovenije

  Matični kras - območje kjer so ga začeli preučevati

  Tržaški kras - v slo, malo ita
• značilnosti:

  • padavine (korozija)
  • površje: večinoma brezvodno, voda se pretaka pod površjem
  • raztapljanje kamnin - voda + CO2 (ki ga dobi v zraku), nastane šipka ogljikova kislina H2CO3
• Kaj pospešuje korozijo?

  • čistost apnenca
  • podnebje (prav padavin)
  • razpokanost apnenca

  voda raztopljene karbonate odnaša v notranjost kjer se lahko karbonat ponovno izloči in nastane siga
• Kako imenujemo nastajanje krasa?

  zakrasevanje
• kraški pojavi:

  • površinski
  • podzemljski