Geografske značilnosti

• Za površje značilno izmenjavanje različnih zgradbenih in pokrajinskih enot
• Značilnosti: Nemško-Poljsko nižavje, sredogorja s kotlinami, panonska nižina, alpe, zahodni Karpati
• NEMŠKO -POLSKO NIŽAVJE:

  Ledeniško preoblikovano območje-prekrito z morskimi in rečnimi naplavinami ter ledeniškimi nanosi (v pleistocenu bila kontinentalna/ celinska poledenitev). Delimo na:

  1. OBREŽNE SIPINE
  2. PAS POJEZERJI
  3. PRADOLINE
• 1. OBREŽNE SIPINE: obala S in Baltskega morja, prevladuje oceansko podnebje in nimajo kmetijstva
• 2. PAS POJEZERJI: Meklenburško, Pomorjansko, Mazursko pojezerje

  • je močvirnata pokrajina, barja, jezera→so posledica ledeniške akumulacije
  • ni primerno za turizem, ukvarjajo s pašništvom in turizmom
  • ima redko poselitev
• 3. PRADOLINE: doline po katerih so tekle reke v času ledene dobe, ker jim je led zaprl struge proti Baltiku

  • po koncu ledene dobe so se reke vrnile v svoje prvotne struge→ zaradi tega je danes ta del najbolj gosto poseljen, zaradi zelo rodovitne prsti-PUHLICA→najpomembneješe območje Nemško-Poljskega nižavja
  • na dnu nahajališča nafte, zemeljskega plina in rudniki soli
  • primer: Berlinsko - Varšavska dolina
• SREDOGORJA S KOTLINAMI

  Gorstva nastala s hercinsko orogenezo.

  Pozneje so v obdobju alpidske orogeneze tektonske sile povzročile prelamljanje že močno uravnanega površja →nastala grudasta gorstva, izmenjavajo dvignjeni gorski čoki (Schwarzwald v Nemčiji) ter ugreznjene kotline (Frankfurtska kotlina) in tektonski jarki.

  • Danes-marsikje značilne nizke planote (Češkomoravska planota)
• • sredi sredogorja izoblikovane številne doline →Renska dolina( poteka ena najpomembnejših vodnih poti v Evropi)
  • na obrobju sredogorja precej izčrpana nahajališča črnega in rjavega premoga →podlaga za razvoj industrijske revolucije v 1. polovici 19.stol.
• PANONSKA NIŽINA

  • tektonska udorina sredi mladonagubanih gorovij, kjer prevladuje nižinsko površje
  • nastalo z ugrezanjem v terciarju nato pa jo je zalilo »Panonsko morje« ali »Panonski bazen«
  • nato morje odteklo skozi dolino Džerdop in se ustvarilo porečje reke Donave
  • v pleistocenski poledenitvi so nastali debeli nanosi puhlice→černozjom
  • po poledenitvi se ustvarijo močvirja
  • na Madžarskem je »pusta« stepa
  • ukvarjajo se z poljedelstvom, nafto in zemeljskim plinom
• ALPE

  • najmočneje dvignile v osrednjem delu »Centralne Alpe«, ki jih sestavljajo magmatske in metamorfne kamnine
  • S in J od njih ležijo Severnoapneniške in Južnoapneniške Alpe
  • lahko jih delimo tudi na Z in V→meja med njimi poteka na črti Komsko jezero-prelaz Splugen-Bodensko jezero

  --> Z Alpe: težko prehodne, višje od V, imajo več ledenikov, dolina se razteza od S-J

  -->V Alpe: nižje, ima široke doline (Mura, Drava), lažje prehodne, bolj poseljene in obsega vse 3 pasove
• Natanek ALP

  →mezozoik: na tem območju velikansko sredozemsko morje Tetis kamor so se odlagale sedimentne kamnine (nastanek apnenca v morju) .

  →terciar: zaradi poznejšega podrivanja Afriške plošče pod Evrazijsko pa je prišlo do alpidske orogeneze, povzročila nastanek vseh mladonagubanih gorovij. Naguba plasti kamnin in jih potisne proti S.

  →kenozoik: pleistocenska poledenitev – posledica so močno ledeniško preoblikovana površja s priostrenimi vrhovi, ledeniške krnice, U-doline, ledeniški nanosi v dolinah in kotlinah
• delitev Alp glede na kamnine:

  • S apneniške Alpe
  • Kristalinske Alpe
  • J Apneniške Alpe
• ZAHODNI KARPATI

  • so le del verige Karpatov, ki se razteza čez različne države, katerih večina leži zunaj Srednje Evrope.
  • Najvišji del - Visoke Tarte na meji med Slovaško in Poljsko.
  • Nimajo ledenikov, so pa ledeniško preoblikovane