Švica & Avstrija

• TRANZIT ČEZ ALPE

  • Alpe ležijo v srcu najbolj poseljenega in gospodarsko najproduktivnejšega dela Evrope
  • v 20.stol so prehod preko Alp močno olajšali z izgradnjo modernejših cest ter številnih predorov in viaduktov.
• →prelazi v Alpah:

  • Veliki SV Bernard, Arlberg, Katschberg
  • SV Gotthard - najstarejši ima tudi predor (Švica)
  • Brenner - je najbolj obremenjen prelaz (Italija-Avstrija)
  • Vršič - najvišji slovenski prelaz
  • Splugen(Italija-Švica)
  • Lotschberg - je najdaljši železniški predor (34,6km)-(Švica-Francija)
  • Mt. Blanc -(Italija-Francija-Švica)
• • po 2. Sv. Vojni se je promet preko Alp močno povečal → prebivalstvo v Alpah se je soočilo s številnimi problemi
  • onesnažen zrak (temperaturna inverzija - izpušni plini kopičijo v dolini)
  • zaradi onesnaženosti je posledica umiranje gozdov, zastrupljanje kmetijskih površin in vodnih virov
  • hrup in pokanje stavb (izganja turiste)
• Ukrepi za zmanjšanje težav:

  • Švica prepove vožnjo tovornjakov ponoči, konec tedna in med prazniki
  • prepoved vožnje tovornjakov z maso več kot 28 ton
  • za tovornjake uvedla posebne takse, izračune na podlagi njihove mase in prevožene razdalje
  • začeli so graditi t.i. bazne predore - povezuje podnožje na obeh straneh gorskih pregrad

  Slabosti:

  • povečal se je promet v sosednjih državah (Nemčija, Italija)
  • ostale države začnejo vlagati v razvoj železniškega prometa
• TURIZEM V ALPAH

  -večina prebivalstva živela v dolinah → prevladuje živinoreja

  -zunaj doline za rabo primerna predvsem prisojna pobočja

  -življenje v Alpah je bilo težko zato se je prebivalstvo odseljevalo

  -preobrat se je začel z razvojem turizma

  -s prva Švica in Avstrija v 2. polovici 19. stol.

  -najprej so se začela pojavljati »klimatska zdravilišča« → prvi turistični kraji, kjer so hoteli pozdraviti JETIKO - tuberkulozo

  →večinoma je bilo to poleti zaradi hladnega čistega zraka

  →gorništvo(planinske koče in lovski turizem)

  →turisti so bili bogati meščani/plemiči
• V 20. Stol. se zaradi izboljšanega prometa in železnice poveča smučarski turizem

  -Po 1960 vlečnice in gondole→množičen turizem, prične se zimska in letna sezona

  →Avstrija in Švica sta imeli tradicionalni podeželski stil hotela

  →Italija in Francija imata blokovska naselja (moderni hoteli)
• POSLEDICE TURIZMA

  + nove delovna mesta, mladi se ne odseljujejo, višji BDP, boljša infrastruktura, prepoznavnost kraja

  -prihod tuje delovne sile → domačine moti njihova kultura , gneča na cesti in trgovini, večje cene in nepremičnine zemljišč, veliki posegi v okolje in erozija
• →na zimski turizem negativno vpliva globalno segrevanje, ker je tanjša snežna odeja, sneg skopni, taljenje ledenikov, pomanjkanje vode (izdelava snega)

  →vedno bolj se razvije poletni turizem
• KMETIJSTVO V ALPAH

  • prevladuje pašništvo, mlečna živinoreja (pridelava mleka, sira), govedoreja
  • na strmejših območjih ovčereja in kozjereja
  • zaradi kvalitetne paše je hrana kvalitetnejša (Švica,Avstrija, Nemčija)
  • za ohranjanje kmetijstva so zaslužene subvencije in EU
• TEŽAVE

  -mlado prebivalstvo odseljuje v 20. Stol.

  -pomanjkanje delovne sile

  -pozitivne: turizem

  -negativne: turizem (dejavnosti v Alpah)→ zaseda pašnike zaradi gorskega kolesarstva, smučišč in hotelov
• ŠVICA

  -je enkrat večja od SLO in ima okoli 8 mil. prebivalcev

  -je konfederacija → najbolj ohlapna oblika povezave , razdeljena na kantone, enote niso republike in se začnejo združevati v 13. Stol.

  -ima 4 glavne jezike→retoromanščina, nemščina, francoščina, italijanščina

  -zaradi več jezikovne sestave je temu prilagojeno šolstvo → učenje jezika poleg materinskega

  -v primeru selitve → potreben izpit iz znanja jezika (če preidejo v drug kanton)
• ŠVICA:

  -ima zelo visok delež tujcev

  -dolgotrajno pridobivanje državljanstva

  -gospodarstvo: po 1800 znana po proizvodnji ur, nožev in prehrambne industrije (sir, mleko)

  -znani so po bančništvu in zavarovalnicah