anatomija

• misicno tkivo delimo na 3 vrste, ki se med sabo razlikujejo po obliki, zgradbi in delovanju
• gladko mišično tkivo je sestavljeno iz mišičnih celic, pri katerih pod mikroskopom ne opazimo prečnih prog. Gladko mišično tkivo tvori nekatere notranje organe (prebavila). Gladke mišice ne delujejo pod vplivom naše volje, ampak njihovo delovanje upravlja avtonomno (vegetativno) zivčevje. Zato te mišice imenujemo tudi samohotno mišičevje.
• srčno mišično tkivo tvori srčno steno. Srčna mišična vlakna so pod mikroskopom prečno progasta, vendar ne delujejo pod vplivom naše volje. Z njimi upravlja vegetativno zivčevje.
• prečno progasto mišično tkivo je sestavljeno iz mišičnih celic, ki jih imenujemo mišična vlakna. ta mišična vlakna so dolga tudi do 20cm. če mišična vlakna opazujemo pod mikroskopom, opazimo prečne proge.
• več vlaken skupaj tvori mišične snopiče, ki so obdani z vezivnim tkivom. več snopičev skupaj ravno tako obdaja vezivno tkivo in celo mišico tudi.
• mišica je sestavljena iz glave, trebuha in repa. glava in rep sluzita za pripenjanje mišic na kosti in sta samo iz vezivnega tkiva, trebuh pa sluzi za krčenje in raztezanje (premikanje).
• prečno progaste mišice so vezane na okostje in z njihovo pomočjo se telo premika. krčijo se pod vplivom naše volje, zato jih imenujemo tudi hotno mišičevje. zapirajo tudi telesne votline in pomagajo pri delovanju nekaterih organov. delno nosijo telesno tezo in vzdrzujejo telesno ravnotezje. prečno progaste (skeletne) mišice predstavljajo maso.
• delitev prečno progastih mišic: 1. po barvi - nekatere mišice so bolj prekrvavljene od drugih in jih imenujemo rdeče mišice, druge so slabše prekrvavljene in jih imenujemo bele mišice, 2. po obliki - trakaste: kot ozki in dolgi pasovi obdajajo hrbtenico, plahtaste: se zelo široke in tanke mišice, ki zapirajo telesne votline, vretenaste: najdemo jih na okončinah, 3. po funkciji - upogibalke, iztezalke, pritezalke, odtezalke, sukalke,... 4. po legi na telesu - mišice glave, mišice telesnega debla (vratu, trupa in repa), mišice okončin (sprednja in zadnja okončina).
• kosti so zgrajene iz kostnega tkiva, ki ga obdaja pokostnica (razen na tistem delu kosti, ki se povezuje z drugo kostjo - sklepna površina - to pokriva tanka plast hrustanca). V notranjosti kosti lezi kostni mozeg.
• skeletni sistem telesu daje: obliko, oporo, varuje notranje organe in omogoča premikanje telesa.
• z opazovanjem mikroskopske zgradbe kosti ločimo: scelno ali kompaktno kostnino (substantia compacta) in gobasto kostnino (substantia spongioza).
• Mikroskopska zradba kompaktne kostnine kaze koncentrično nalozene plasti (lamellae) medceličnine okrog kanalov, v katerih so krvne zile. Iz krozno razporejenih lamel se izoblikujejo osteoni. Med lamelami kostnega tkiva so votlinice s kostnimi celicami - osteociti, ki se s svojimi citoplazemskimi podaljški povezujejo med seboj. V kosteh so prisotne še celice z več jedri, ki z izločanjem encimov kosti razgrajujejo in jih imenujemo osteoklasti.
• Prav tako pri gobasti kostnini tudi opazimo lamele, vendar so te nanizane v obliki letvic in tramičkov (trabekule) kot v kakšnem satovju, tako da se med njimi oblikujejo votlinice. proti površini kosti pa postaja kostno tkivo vedno bolj zbito, podobno nekakšni skorji, in preide v kompaktno kostnino.
• na zunanji strani obdaja kost vezivna ovojnica - pokostnica (periosteum). samo na sklepnih površinah je ni, nadomešča jo hrustanec.
• pokostnica je iz dveh plasti, bogata z zilicami, ki skozi drobne odprtinice vstopajo v notranjost kosti in jo prehranjujejo.
• pokostnica ima tudi čutilna zivčna vlakna in je zaradi tega zelo občutljiva. poseben pomen pokostnice je v rasti in obnovi kosti. na notranji plasti pokostnice se razmnozujejo mlade kostne celice osteoblasti, ki omogočajo rast kosti v širino. po končani rasti obdrzi pokostnica sposobnost, da v primeru zloma zapolni vrzel z novim kostnim tkivom.
• • delitev kosti: po obliki so lahko zelo različne - ploščate, dolge ali cevaste, kratke in kitne, sezamoidne.
• glavnina kosti - diafiza
• okrajki kosti - epifiza
• ploščata kost - os planum = iz dveh plošč kompaktne substance (tabulae) med njima je neznatna količina gobaste kostnine- diploe. v nekaterih ploščatih kosteh glave so votline (sinus) ki so pokrite s sluznico. ploščate kosti so: plečnica, črevnica, rebra, skoraj vse kosti glave.
• dolga ali cevasta kost - os longum = ima glavnino ali telo (diafiza, corpus) in dva okrajka ali epifizi. v glavnini je mozgovna votliva (cavum medullare). so na okončinah in delujejo kot eno ali dvoročični vzvodi, ki omogočajo tem hitrejše gibanje, čim daljše so.
• kratka kost - os breve = nepravilne (kockaste, valjaste ali kroglaste) oblike. na površini ima tanko plast kompakte, pod njo pa je spongioza. navadno so v skupinah, v zapestnem in nartnem sklepu ter v hrbtenici. take skupine kosti praviloma omogočajo gibanje v vseh smereh.
• kitna ali sezamoidna kost - os sesamoideum = se razvije na mestu, kjer so kite izpostavljene velikemu pritisku na koščeni podlagi. taka kost je npr. : pogačica
• nepravilne ali mešane kosti - ossa irregularia s. mixta = so po obliki deloma kratke, deloma ploščate. taka so npr. : vretenca.
• koščeni vlozki v mehkih tkivih ali organih, ki niso povezani s skeletom, so: sramna kost (os penis)- pri mesojedih, srčna kost (os cordis)- pri govedu, rilčnica (os rostri)- pri prašiču in govedu. vse te kosti oblikujejo drobovni ali visceralni skelet.
• vdolbine in štrline različno poimenujemo: sklepna glava - caput articulare, valj - trochlea, grča - tuber, grbavina - tuberositas, podaljšek - processus, trn - spina, greben - crista ali pecten, obrtec - trochanter. še nekaj primerov kostnih vdolbin: jama - fossa, ponvica - acetabulum, zareza - incisura, špranja - fissura, odprtina ali luknja - foramen, cev ali kanal - canalis, zleb ali brazda - sulcus.
• okostenevanje - ossificatio = sekundarna ali posredna okostenitev, v dolgih kosteh poteka okostenevanje v okrajkih in glavnini hkrati, na meji med okrajkoma in glavnino pa ostane hrustanec tako dolgo dokler kost ne odraste - imenujemo ga tudi rastni hrustanec.

  
• primarna, neposredna ali vezivna okostenitev - osnova je vezivo in zajame neposredno embrionalno vezivo. ob rojstvu lobanjske kosti še niso zrasle med seboj, med njimi je še precej veziva in so med seboj še pomične. posebno obsezna vezivna mesta imenujemo mečave.
• med rastjo poteka v notranjosti poleg okostenevanja še drug proces: kostna substanca se razkraja in kosti postajajo rahle, luknjičave, s tem pa tudi lazje. diafize dolgih kosti se v notranjosti popolnoma izvotlijo, za kar poskrbijo osteoklasti. proces gradnje in razgradnje kosti poteka v vsaki kosti, bolj ali manj intenzivno, vse zivljenje.
• za rast kosti potrebuje organizem predvsem dovolj kalcija in fosforja. poleg tega je pomemben še vitamin D - za pravilno odlaganje kalcijevih in fosforjevih soli v kostno medceličnino. vitamin D nastaja v organizmu rastlinojedcev in vsejedov, psi in mačke pa tega niso sposobni, zato ga morajo pridobiti s hrano.
• rahitis: pomanjkanje vitamina D, pri zivalih, ki še rastejo. kosti ostanejo mehke in zastanejo v rasti.
• skelet je glavna zaloga kalcija in fosforja, od tam pa nenehno prehajata v kri in obratno. kadar telo potrebuje velike količine kalcija (v obdobju mlečnosti), s hrano pa ga dobi premalo, ga jemlje iz kosti. za uravnavanje kalcija in fosforja sta pomembna tudi hormona, ki ju izločata zlezi ščitnica in obščitnica.
• na razvitost kosti vplivajo tudi mišice, s krepitvijo mišic postanejo kosti debelejše in močnejše, oslabijo pa, kadar je mišičje dolgo časa nedejavno.
• mozgovne votline v dolgih kosteh in votlinice v gobasti kostnini napolnjuje kostni mozeg (medulla ossium). poznamo rdeči in rumeni kostni mozeg.
• rdeči kostni mozeg (medulla ossium rubra), je krvotvorno ali hematopoetsko tkivo, zgrajeno iz mrezastega veziva. v njem nastajajo rdeče in določene vrste belih krvničk. pri mladem organizmu rdeči kostni mozeg napolnjuje vse votline. po končani rasti se njegova aktivnost precej zmanjša, ker nadomešča le odmrle rdeče krvničke, zato se začne delno spreminjati v rumeni kostni mozeg.
• rumeni kostni mozeg (medulla ossium flava), ki je bogat z maščobo, ga najdemo predvsem v dolgih kosteh, najprej v diafizi, s staranjem pa tudi v epifizah.
• rdeči mozeg ostaja v kratkih in ploščatih kosteh v votlinicah gobaste kostnine. v visoki starosti ali po hudi bolezni se rumeni mozeg spremeni v sivkasto zdrizasto gmoto, ki ji pravimo galertni mozeg.
• skelet zivalskega organizma je zgrajen iz kostnega in hrustančnega tkiva ter veziv. telesu daje oporo. skelet ščiti organe, oblikuje nekakšne koščene oklepe. predstavlja tudi zalogo nekaterih mineralov. zaradi velikega števila kosti ga razdelimo na osni skelet in skelet okončin.
• osni skelet zdruzuje skelet glave, hrbtenico in skelet koša.
• Glava, caput, je del telesa, kjer so začetni deli dihal, prebavil, možgani in višja čutila. Kosti, ki oblikujejo njeno trdno osnovo, se spajajo v celoto, v lobanjo cranium, ki se v čeljustnem sklepu povezuje s spodnjo čeljustnico, Del lobanjskih kosti, ki zapirajo začetni del dihal in prebavil, imenujemo obrazna lobanja, splanchnocranium, mozgane pa obdaja 

  možganska kapsula, možganska lobanja, neurocranium.