Usnjica

• Usnjica


  Srednja plast kože, debela približno 2 mm. Sestavljata jo dve plasti: tanjša bradavičasta plast (stratum papillare) in mrežasta plast (stratum reticulare)
• Usnjica


  • Sestoji iz vezivnega tkiva, krvnih in limfnih žil, živčnih vlaken, mišic, celic imunskega sistema, čutilnih telesc in kožnih priveskov
  • Daje koži mehansko trdnost, oporo in prožnost
  • Mukopolisaharidi v medceličnini vežejo vodo ter s tem dajejo koži napetost in vlažnost
  • Krvne žile sodelujejo pri termoregulaciji ter kožo oskrbujejo s potrebnimi hranilnimi snovmi in kisikom
  • Limfne žile odnašajo iz kože odvečno vodo ter nastale odpadne in škodljive snovi
  • Celice imunskega sistema varujejo kožo pred mikroorganizmi in sodelujejo v alergijskih reakcijah
  • Čutilna telesca zaznavajo različne toplotne in mehanske dražljaje iz zunanjega okolja
  • Živčna vlakna oživčujejo znojnice, lojnice, dlačne mešičke, žile in mišice
• Vezivno tkivo usnjice


  Sestavljajo vezivne celice - fibroblasti in vezivna medceličnina (osnovna masa ter kolagenska in elastična vlakna)
• Vrste vezivnega tkiva v usnjici

  • Rahlo vezivno tkivo v bradavičasti plasti (veliko osnovne mase, veliko fibroblastov, malo vezivnih vlaken)
  • Gosto vezivno tkivo v mrežasti plasti (malo osnovne mase, malo fibroblastov, veliko vezivnih vlaken)
• Fibroblasti


  Aktivne celice, ki tvorijo nezreli kolagen, elastin, mukopolisaharide in encime, ki sodelujejo pri obnavljanju kože. Lahko preidejo v neaktivno obliko - fibrocite. S staranjem se število in produktivnost fibroblastov zmanjšuje.
• Osnovna masa


  Prozorna, vodena, želatinasta masa, ki zapolnjuje prostor med vezivnimi vlakni. Sestoji iz proteoglikanov, glikoproteinov, vode in elektrolitov. Proteoglikani lahko kot goba vežejo velike količine vode, kar daje medceličnini in s tem koži večjo napetost ali turgor.
• Kolagen


  Nitasta, zunajcelična zgradba proteoglikanov povezanih v kolagensko mrežo in v vodi netopna beljakovina ter najpogosteje zastopana beljakovina našega telesa. Odlikuje ga velika natezna čvrstost.
• Nastajanje kolagena in kolagenskih vlaken

  1. V fibroblastu najprej nastane osnovna molekula kolagena - prokolagen

  2. Nadaljnje zorenje kolagena poteka v medceličnini, kjer encim peptidaza skrajša molekulo nezrelega prokolagena in vzpostavijo se številne vezi

  3. Molekule zrelega kolagena se zlagajo zaporedno in vzporedno druga k drugi, kar jim pod elektronskim mikroskopom daje prečno progast videz

  4. Nato se kemično povezujejo v debelejša kolagenska vlakenca - kolagenske mikrofibrile, ta pa v še debelejša prečno progasta vezivna vlakna - kolagenske fibrile
• Spreminjanje in propadanje kolagenskih vlaken

  • S staranjem postajajo aktivnejši encimi, ki cepijo vezi v molekulah kolagena in med kolagenskimi vlakni, zato kolagenska vlakna postopoma izgubijo čvrstost, mehansko odpornost in propadejo
  • Propadajoča vlakna sproti nadomeščajo nova kolagenska vlakna, ki dozorijo iz prokolagena v medceličnini
• Dodatne poškodbe kolagena, kolagenskih vlaken in fibroblastov povzročajo tudi različni okoljski dejavniki, kot so izpostavljanje soncu (UV-žarkom), onesnažen zrak (ozon, izpušni plini) in kajenje
• Elastin


  Nitasta, raztegljiva, oporna beljakovina usnjice, ki za prožnost potrebuje vodo. Je bistvena sestavina elastičnih vlaken, ki koži in usnjici dajejo prožnost.
• Elastična vlakna


  • Tanka, prožna, razvejana in nastopajo posamično
  • Gosta mreža elastičnih vlaken v bradavičasti plasti usnjice tvori vrhnji elastični splet, ki prožno povezuje povrhnjico z usnjico
  • Globoki elastični splet v mrežasti plasti usnjice prožno povezuje usnjico s podkožjem
• Razlike med kolagenskimi in elastičnimi vlakni

  • Kolagenska vlakna: debela (50-150 nm), čvrsta, bela, prečno progasta, nerazvejana, v usnjici tvorijo snope
  • Elastična vlakna: tanka, prožna, rumena, razvejana, v usnjici posamično
• Nastajanje elastina in elastičnih vlaken

  1. V fibroblastu najprej nastane veriga okoli 750 aminokislin, ki se zvije v enojno vijačnico

  2. Več enojnih vijačnic se poveže v nezreli, slabo prožen proelastin, ki zapusti fibroblast

  3. V medceličnini v prisotnosti mukopolisaharidov nastane zreli, prožen elastin
• Elastična vlakna


  Tanka, prožna, razvejana in nastopajo posamično
• Elastična vlakna


  • Gosta mreža v bradavičasti plasti usnjice tvori vrhnji elastični splet, ki prožno povezuje povrhnjico z usnjico
  • Globoki elastični splet v mrežasti plasti usnjice prožno povezuje usnjico s podkožjem
• Razlike med kolagenskimi in elastičnimi vlakni

  • Kolagenska vlakna: debela, čvrsta, bela, prečno progasta, nerazvejana, v usnjici tvorijo snope
  • Elastična vlakna: tanka, prožna, rumena, razvejana, v usnjici posamično
• Nastanek elastina in elastičnih vlaken

  1. Najprej v fibroblastu nastane veriga okoli 750 aminokislin, ki se zvije v enojno vijačnico

  2. Več enojnih vijačnic se poveže v nezreli, slabo prožen pro-elastin, ki zapusti fibroblast

  3. V medceličnini v prisotnosti mukopolisaharidov dozori v zreli elastin - tropoelastin

  4. Več tropoelastinov se poveže prečno in skupaj z glikoproteini (fibrilin) postopoma tvori elastična vlakna
• Značilnosti elastičnih in kolagenskih vlaken

  • Elastična vlakna: 5-9 prečnih povezav, več kot 10 aminokislin
  • Kolagenska vlakna: 45-50 prečnih povezav, več kot 60 aminokislin
• Krvne žile v koži

  • Globoki žilni splet na meji med usnjico in podkožjem
  • Vrhnji žilni splet v bradavičastem delu usnjice
• Pri segrevanju telesa


  1. V-anastomoze se odprejo, zaradi česar oddamo še več toplote
• Pomen krvnih žil v koži


  • Preskrba kože s potrebnimi snovmi
  • Vzdrževanje stalne telesne temperature
• Naloge limfnega sistema v koži

  • Varuje kožo pred mikroorganizmi in tujki iz okolja
  • Je drenažni sistem, ki zbira limfo iz kože in jo vrača nazaj v venski krvni obtok
• Celice limfnega sistema v koži

  • Veliki požiralci - makrofagi
  • Mali požiralci - mikrofagi
  • Limfociti T
  • Limfociti B
• Makrofagi mikroorganizme požrejo, njihove antigene pa na svoji površini odnesejo v usnjico in nato po limfnih kapilarah do bezgavk, kjer jih predstavijo limfocitom T
• Mikrofagi naključne mikroorganizme požrejo in odstranijo, s čimer v prizadetem tkivu sprožijo nespecifično obrambno reakcijo - vnetje
• Limfociti T in B v usnjici in podkožju branijo telo pred tujki, ki jih niso uspeli odstraniti mikrofagi
• Somatsko živčevje


  Nadzira čutilno nalogo kože
• Vegetativno živčevje


  Vpliva na krčenje gladkih mišic v steni krvnih žil, mišic naježevalk dlak, izločanje žlez ter rast nohtov in dlak
• Kožni receptorji


  • Prosti živčni končiči (nociceptorji)
  • Termoreceptorji za hlad in toploto
  • Mehanoreceptorji (Meissnerjeva, Pacinijeva, Merklove celice, košarasta in Ruffinijeva telesca)
• Iz kožnih receptorjev, ki dražljaj zaznajo, potujejo impulzi vzdolž čutilnih živcev do hrbtenjače in nato skozi možgansko deblo do možganske skorje
• Dermatomi


  Predel kože, ki ga oživčuje en hrbtenjačni živec
• Mišice v koži


  • Gladke mišice
  • Prečno progaste mišice
• Ruffinijeva telesca


  Globoko v usnjici zaznavajo dolgotrajni pritisk in raztezanje kože, nekateri pa jim pripisujejo tudi občutljivost za toploto
• Pot impulzov iz kožnih receptorjev


  Impulzi potujejo iz kožnih receptorjev, ki držljaj zaznajo, vzdolž čutilnih živcev do hrbtenjače in nato skozi možgansko deblo do možganske skorje
• Dermatom


  Predel kože, ki ga oživčuje en hrbtenjačni živec
• Število dermatomov


  • 31 parov mešanih hrbtenjačnih živcev, zato imamo 31 dermatomov
• Deli telesa, ki jih oživčujejo posamezni živci

  • Vratni živci oživčujejo kožo zadnjega dela vratu in glave ter zgornje okončine
  • Prsni živci oživčujejo kožo trupa
  • Ledveni živci oživčujejo kožo sprednje strani spodnjih okončin
  • Križni živci oživčujejo kožo zadnje strani spodnjih okončin in trtični kožo okoli zadnjika
• Koža obraza je izjema, saj jo oživčuje 5. možganski živec - trivejni živec (nervus trigeminus)
• Vrste mišic v koži

  • Gladke mišice
  • Prečno progaste mišice