Save
2.d
VTH 1 test
Save
Share
Learn
Content
Leaderboard
Learn
Created by
Zala Brenčič
Visit profile
Cards (94)
Osnovne ali fizikalne metode klinične preiskave
Ogledovanje
Otipavanje
Pretrkavanje
Osluškovanje
Merjenje
Ugotavljanje vonja
Ogledovanje
Prva izmed
kliničnih metod
, neposredno ogledovanje s prostim
očesom
v dnevni svetlobi
Otipavanje
Temelji na občutku, s katerim ugotavljamo žilni
utrip
, bezgavke, brejost in
druge spremembe
Konsistenca
Trdnost, čvrstost tkiva ali organa, lahko je trda, mehko
elastična
, trdo
elastična
, testasta, fluktuacijska ali emfizematozna
Pretrkavanje
Del
telesa spravimo
v valovanje / nihanje, na osnovi nastalega zvoka in odpora tkiva sklepamo o
lastnosti organov
Osluškovanje
Poslušamo
zvoke in šume, ki nastajajo v notranjosti telesa, lahko fiziološko ali
patološko
Merjenje
Merimo telesno temperaturo
, težo,
količino izločenega urina
itd.
Ugotavljanje
vonja
Zanima nas vonj
kože
, izdihanega zraka,
urina
, blata, izcedkov
Specialistične ali dopolnilne metode klinične preiskave
Laboratorijske
preiskave
Endoskopija
Rentgensko
slikanje
Računalniška
tomografija
Ultrazvočno
slikanje
Magnetno
resonančno slikanje
Laboratorijske
preiskave
Hematološke oz. krvne preiskave
ter preiskave urina,
mleka
in blata, do vzorcev pridemo z diagnostično punkcijo in biopsijo
Endoskopija
Posredno
ogledovanje
telesnih votlin in cevastih organov z
endoskopom
Rentgensko slikanje
Uporaba
rentgenskih žarkov, ki skozi različna tkiva prehajajo različno
močno
Računalniška
tomografija
Slikanje iz več strani, končni rezultat so slike, ki so videti, kot da bi telo
narezani
na rezine
Ultrazvočno slikanje
Temelji na uporabi zvoka z visoko frekvenco, ki se širi po telesu in tvori sliko
Magnetno resonančno slikanje
Z radiofrekvenčnimi valovi vzpodbujamo
vodikove
atome v telesu, da začnejo krožiti, ko se umirjajo,
oddajajo energijo
, ki jo merimo
Potek kliničnega pregleda živali
Opis
živali
Anamneza
Splošni
klinični status živali
Habitus
Ocena
izraza obraza
Trias
Opis živali
Pasma
,
starost
, spol, telesna znamenja, trajni znaki
Anamneza
Pripoved lastnika, rejca o bolni ali
poškodovani
živali
Splošni klinični status živali
Dihal
Prebavil
Trebuha
Iztrebkov
Jeter
Izločal
Spolnih organov
Živčevja
Mišic
in
skeleta
Habitus
Skupek zunanjih lastnosti živali, ocenjujemo z
inspekcijo
in
palpacijo
Ocena izraza obraza
Zdrave živali imajo sproščen in umirjen pogled, živali z
vročino
imajo napol priprte oči, živali s hudimi
poškodbami
imajo prestrašen pogled
Trias
Merjenje telesne temperature
Merjenje žilnega utripa
Merjenje dihanja
Merjenje vampovih kontrakcij
Merjenje telesne temperature
Merimo v danki z digitalnim termometrom, povišana temperatura se imenuje
pireksija
ali
febris
Vrste vročine
Eksogena
(zunanji dejavniki)
Endogena
(dejavniki, ki vplivajo na center za termoregulacijo)
Infekcijska
(spremlja infekcijske bolezni)
Aseptična
(posledica strupov in snovi iz razpadajočih celic)
Stopnje vročine
Nizka
(dvigne se za 1°C)
Srednja
(dvigne se za 2°C)
Visoka
(dvigne se za 3°C)
Suberfilna
(malce od normalnega)
Hiperpireksija
(zelo povišana za 3°C ali več)
Eksogena vročina
Do vročine pride, ker telo prejme več
toplote
kot jo lahko odda (
sončarica
)
Endogena vročina
Posledica dejavnikov, ki vplivajo na center za
termoregulacijo
, ti dejavniki so
pirogene
snovi
Infekcijska vročina
Spremlja infekcijske bolezni
,
pirogene snovi
, ki vplivajo na center za termoregulacijo in povzročijo vročino
Aseptična vročina
Posledica strupov
in snovi, ki se sproščajo iz
razpadajočih celic
, ki jih telo skuša odstraniti
Trajanje povišane telesne temperature
Enodnevna vročina
(traja 1 dan)
Akutna vročina
(traja največ 14 dni)
Kronična vročina
(traja dlje kot 3 tedne)
Subakutna vročina
(traja 2-3 tedne)
Stopnje
vročine
Vročina
nizke
stopnje (tel. temp. se dvigne za
1C
)
Vročina
srednje
stopnje (tel. temp. se dvigne za
2C
)
Vročina
visoke
stopnje (tel. temp. se dvigne za
3C
)
Suberfilna temperatura
Temperatura
se dvigne malce od
normalnega
Hiperpireksija
Zelo povišana telesna temperatura za
3C
ali
več
Hipotermija
Znižanje telesne temperature pod
36,5°C
Vzroki znižane telesne temperature so zunanji dejavniki, bolezni pri katerih je zmanjšan obseg presnovnih procesov.
Pogost
spremljevalec
šokov
Merjenje
žilnega
utripa (
pulza
)
1.
Pulz tipamo na arterijah
,
tipamo
ga tako, da z blazinicami kazalca in sredinca pritisnemo na ustrezno žilo
2.
Pulz tipamo eno minuto
Mesta tipanja pulza pri različnih živalih
Konj:
na obrazni arteriji
(a. facealis)
Govedo:
na veji obrazne arterije
(a. maxillaris externa)
Ovca, koza, pes, mačka: na stegenski arteriji (a. femoralis)
Prašiči: običajno pulza ne moremo otipati,
včasih lahko
na ušesni ali repni arteriji, pri manjših pujskih pa
na stegenski arteriji
Frekvenca pulza
Število žilnih utripov v
eni minuti
,
odvisno od števila srčnih utripov
Tahikardija
Hitrejši
pulz,
kot fiziološko
Bradikardija
Počasnejši
pulz,
kot fiziološko
See all 94 cards