polimeri

• Umetne mase se uporabljajo za izdelavo kakovostnih in zahtevnih tehničnih izdelkov, ki morajo prenašati visoke mehanske in toplotne obremenitve, kakor tudi za izdelke široke potrošnje, kjer je prednost poroznost in majhna gostota umetne mase.
• Umetne mase so skupina materialov, ki jih pridobivamo povsem sintetično s kemijsko predelavo naravnih surovin, kot so nafta, premog, celuloza, naravni kavčuk, naravne smole ipd.
• Postopki za kemično spajanje temeljijo na osnovnih kemičnih reakcijah, kot so:

  polimerizacija

  polikondenzacija

  poliadacija
• Za razliko od kovinskih materialov je natezna trdnost plastičnih umetnih mas definirana v točki loma, zato je lahko tudi nižja od napetosti tečenja.
• Tehnološko razdelimo umetne mase glede na obliko molekularne verige na:

  elastoplaste ali elastomere,

  termoplaste ali plastomere in

  duroplaste ali duromere.
• Makromolekule elastoplastov so šibko zamreţene, zato se ţe pri manjših obremenitvah raztegnejo in pri razbremenitvi vrnejo v prvotni položaj. Elastična deformacija obremenjenih elastoplastov je zelo velika. Molekule niso razdružljive in regeneracija ni možna.
• Elastoplaste, kot so npr.: silikonski kavčuk, poliuretanski kavčuk, poliakrilatni kavčuk, uporabljamo za izdelavo različnih tesnil, mehkih cevi, za proizvodnjo membran, zračnic, pnevmatik, transportnih trakov, gumiranih valjev in kablov.
• Termoplasti imajo dolge in močno razvejane molekularne verige. Pri segrevanju med 100– 180 oC se omehčajo. Lahko jih varimo, segrevamo do staljenega stanja, oblikujemo in po ohladitvi ponovno segrevamo ter preoblikujemo.
• Razlikujemo med amorfnimi in delno kristaliničnimi termoplasti.
• Za duroplaste je značilna razvejana, prečno močno zamrežena oblika molekularne verige. Uporabljamo jih v obliki vlivnih smol ali oblikovalnih mas.
• Duroplasti se uporabljajo v elektrotehniki in elektroniki, za tiskano vezje, v gradbeništvu za fasadne elemente, obloge in premaze za tla, dodatek betonu...
• Pri določeni temperaturi duroplasti za razliko od termoplastov, utrdijo in jih s ponovnim segrevanjem tehnično ni moţno več preoblikovati ali reciklirati (npr. bakelit), kar je njihova največja slabost.
• Duroplaste oblikujemo s taljenjem in ulivanjem in jih ni možno spajati z varjenjem. Pri višjih temperaturah razpadejo, zato je njihova uporaba omejena.
• Umetne mase imajo v primerjavi s kovinskimi materiali manjši modul elastičnosti, trdoto in trdnost.
• Nekovinski kompoziti so sestavljeni iz umetne mase in dodanega utrjevalnega materiala ali utrjevalne faze. Lastnosti nekovinskih kompozitov se razlikujejo od lastnosti materialov, ki kompozit sestavljajo.
• Dodana utrjevalna faza prispeva k večji trdnosti in togosti kompozita. Umetna masa, ki je osnova ali matrica, pa mora imeti večjo razteznost kot utrjevalna faza.
• Umetna masa, ki je osnova ali matrica, pa mora imeti večjo razteznost kot utrjevalna faza. Pri tem je zelo pomembna dobra oprejemljivost smole na utrjevalno fazo.
• Za osnovo nekovinskega kompozita se običajno uporabljajo duroplasti npr. fenolne in epoksidne smole ter nekateri termoplasti npr. polipropilen, poliamid, polietilen.
• Na lastnosti kompozitnih materialov vpliva vrsta, velikost in porazdelitev utrjevalne faze ter pogoji predelave.