Anatomija in fiziologija dom. zivalih

• Mehanska prebava


  Hrana, ki jo zaužijejo živali je trdna in tekoča. V ustni votlini se vsebina razkosa, zgnete v majhne delce, hkrati pa se prepoji s slino, razmoči in razmehča. Temu procesu prebave v ustni votlini pravimo žvečenje. Mehanska prebava pa z žvečenjem še ni končana, gnete se tudi še v drugih, nižje ležečih delih prebavil. Mehanska prebava pospešuje kemijsko prebavo, saj se manjši delci bolje in hitreje kemijsko prebavljajo.
• Kemijska prebava


  Organizem lahko izkoristi iz zaužite hrane le snovi, ki so topne v vodi ali maščobi. V procesu kemijske prebave se netopne sestavljene snovi razkrojijo v enostavnejše in topne. Ta del prebave zagotavlja, jih za svojo presnovo potrebujejo. Kemijsko prebavo vodijo prebavni sokovi, ki vsebujejo posebne snovi, ki razgrajujejo le določene snovi, na druge pa ne vplivajo. To so prebavni encimi. Po kemijski zgradbi so encimi organske, in sicer beljakovine, ki v kemijske reakcije ne vstopajo, pač pa jih le vodijo, pospešujejo. Njihova kemijska struktura se torej ne spreminja.
• Prebavila


  Prebavna cev, ki sega od ustne reže do zadnjika. Sestavljena je iz štirih plasti: sluznica (tunica mucosa) z žlezami ali brez njih, podsluznica (tunica submucosa) iz rahlega veziva, mišična plast (tunica muscularis), serozna opna (tunica serosa), ki je v prsni votlini drobovni list poprsnice, v trebušni votlini drobovini list potrebušnice, če pa leži cev zunaj seroznih votlin, je zunanja plast rahlo vezivo.
• Hranjenje


  Začetni proces, s katerim živali sprejemajo hrano v prebavila. Hranjenje je pri živalih vodeno s centrom za hranjenje, ki se nahaja v možganih v hipotalamusu. Nanj vplivajo različni dejavniki, predvsem pa koncentracija glukoze, maščob ali aminokislin v krvi ter napolnjenost prebavil. Visoke koncentracije hranilnih snovi in napolnjena prebavila vplivajo na center tako, da nastane v možganih občutek sitosti, nizke koncentracije snovi in prazna prebavila pa vzbujajo občutek lakote.
• Hranjenje pri različnih živalih

  • GOVEDO - z dolgim, gibčnim jezikom ovije šop sena ali trave in ga pritisne na brezzobo zobno ploščo v zgornji čeljusti in s potegom glave odtrga
  • DROBNICA - prebira hrano z zgornjo ustnico, jo potiska med spodnje sekalce in zobno ploščo. Nato s potegom glave šop sena ali trave odtrga
  • KONJ - z ustnicami prebira hrano in jo potiska med spodnje in zgornje sekalce ter jo nato s potegom glave odtrga
  • PRAŠIČI - v prosti reji rijejo z rilcem po tleh, s spodnjo čeljustjo pa pobirajo hrano. Pri prehranjevanju iz korita jedo podobno
  • MESOJEDI - ki lovijo plen, ga zagrabijo in usmrtijo s podočniki, nato pa s sekalci trgajo meso. S končniki trejo kosti. Pri hranjenju si pomagajo s sprednjimi nogami, s katerimi kos hrane ali plen držijo
• Pitje


  Način sprejemanja vode v prebavila. Je posledica vzdraženja centra za žejo, ki se nahaja blizu centra za hranjenje. Center se draži, kadar se poveča ozmolarnost krvi. To je lahko posledica povečane izgube vode ali pa zaužitja večjih količin soli. V obeh primerih se poveča ozmotski tlak v krvi, ki vzdraži center in sproži pri živalih iskanje vode in proces pitja.
• Pitje pri različnih živalih

  • RASTLINOJEDI - pijejo tako, da z gibanjem korena jezika ustvarijo v ustni votlini podtlak, nato potisnejo vrh gobca v vodo in razprejo ustnici. Zaradi nižjega tlaka se voda vsrka v usta
  • MESOJEDI - z jezikom zajemajo vodo in jo mečejo v usta
• Žvečenje


  Proces droblenja hrane v ustni votlini. Pri tem sodelujejo zobje, spodnja in zgornja čeljustnica in žvekalne mišice. S krčenjem žvekalk se spodnja čeljust približuje nepremični zgornji čeljusti. Pri tem se hrana med griznimi ploskvami tare, drobi in mečka.
• Žvečenje pri različnih živalih

  • MESOJEDI - ki imajo tečajast sklep, žvečijo tako, da se spodnja čeljust približuje zgornji samo v navpični smeri
  • RASTLINOJEDI - imajo čeljustni sklep gibljiv v vseh smereh, med žvečenjem se nekaj časa bolj krčijo žvekalne mišice na eni, nekaj časa pa na drugi strani. Zato se spodnja čeljust giblje v elipsasti obliki in pri tem med zobmi hrano drobi podobno kot mlinski kamni.
• Požiranje


  Proces, s katerim hrana iz ustne votline preide v želodec. Poteka v treh fazah, ki jih glede na kraj dogajanja razdelimo na ustno, žrelno in požiralnikovo.
• Prežvekovanje


  Dejanje, s katerim se hrana iz vampa vrača nazaj v ustno votlino, kjer se med ponovnim žvečenjem dobro zdrobi. Zaradi prežvekovanja je cela skupina živali dobila ime prežvekovalci. Prežvekovalci začnejo prežvekovati krajši ali daljši čas po končanem hranjenju. Prežvekovanje poteka v mirnem okolju daljši čas, običajno nekaj ur. Med prežvekovanji so tudi nekajminutni premori.
• Izrigovanje plina


  Med kemijsko prebavo nastaja tudi veliko plina, ki se nabira nad vampovo vsebino. Živali odstranjujejo plin z izrigovanjem (ructus). Pri tem dejanju se dno vampovih vreč spusti navzdol, zaradi česar se površina vampove vsebine zniža in plin pride v stik z ustjem požiralnika. Sledi posebno krčenje dorzalne vampove vreče, ki sledi krčenju ventralne vampove vreče, zato jo imenujemo posebno krčenje ali ekstraruminalna kontrakcija. Med tem krčenjem se vreča krči v smeri naprej, torej obratno kot med prvim krčenjem. S tem se tlak v vreči poveča, in ko se kardija odpre, plin vstopi v požiralnik.
• Zobje


  Zobovje domačih sesalcev se nekoliko razlikuje med mesojedimi, vsejedimi in rastlinojedimi vrstami. Mesojede živali imajo koreninske zobe z zaključeno rastjo, za katere pravimo, da so nizkokronski. Prašič kot vsejeda vrsta ima univerzalno zobovje. Nizkokronski zobje imajo omejeno rast in so z izjemo podočnikov koreninski zobje. Podočniki prašiča so brezkoreninski, visokokronski zobje, njihova rast ni omejena. Rastlinojede vrste imajo visokokronske, brezkoreninske zobe, ki rastejo vse življenje in pri neustrezni obrabi griznih ploskev lahko postanejo zelo dolgi.
• Zobna formula


  Število zob obeh generacij pri domačih živalih je različno. Označujemo jih s pomočjo zobne formule. V števcu zapišemo polovico zob zgornje čeljusti, v imenovalcu pa spodnje in dobljeno število pomnožimo z dva, da dobimo število vseh zob. Mlečne zobe označujemo z malimi, stalne pa z velikimi črkami začetnic latinskih imen.
• Zgradba zoba


  Na zobu ločimo tri dele: tisti del, ki moli iz dlesni je zobna krona (corona dentis), ta prehaja v zobni vrat (colum dentis), ki je tudi še viden in ga obdaja dlesen. Zobni vrat prehaja v zobno korenino (radix dentis), ki tiči v zobnici (alveola dentalis). Posamezni zobje so različno oblikovni glede na funkcijo, ki jo opravljajo; tisti z enako nalogo so si podobni. Na vzdolžnem rezu zoba opazimo tri plasti: notranja plast je zobovina (dentin) in je rumeno bela in trda ter tvori osnovo zoba. V njej je zobna votlina (cavum dentis), ki jo napolnjujejo rahlo vezivo in se imenuje zobna pulpa. Vanjo vstopajo žile in živci. V predelu krone je zobovina obdana s sklenino ali emajlom, ki je najtrše tkivo v organizmu in jo lahko primerjamo s trdoto kremena. Je prozorna, z rahlo modrikastim sijajem in povsem neobčutljiva. Cement pokriva korenino in del zobnega vratu, po zgradbi pa je podoben kostnemu tkivu.
• Oblika in zgradba zoba

  • Zobna krona (corona dentis)
  • Zobni vrat (colum dentis)
  • Zobna korenina (radix dentis)
  • Zobnica (alveola dentalis)
• Plasti zoba


  • Zobovina (dentin)
  • Sklenina ali emajl
  • Cement
• Enovotlinski želodec


  Ukrivljena vreča z kranialno ali preponsko in kavdalno ali drobovno ploskvijo, mala krivina in velika krivina, želodčno ustje (cardia), vratar (pylorus)
• Plasti želodčne stene


  • Sluznica (tunica mucosa)
  • Podsluznica (tunica submucosa)
  • Mišična plast (tunica muscularis)
  • Potrebušnica (tunica serosa)
• Deli želodčne sluznice


  • Brezžlezna ali kutana sluznica
  • Kardialna sluznica
  • Fundusna sluznica
  • Pilorusna sluznica
• Kemijska prebava v želodcu

  1. Klorovodikova kislina koagulira in denaturira živalske beljakovine

  2. Pepsin cepi beljakovine na gradbene enote
• Mehanska prebava v želodcu

  1. Krčenje mišičnine v območju pilorusa

  2. Valovi potiskajo vsebino proti dvanajstniku

  3. Odpiranje zapiralke, ko je vsebina dovolj tekoča in kisla
• Večvotlinski želodec


  Sestavljen iz treh predželodcev s kutano sluznico in četrtega dela z žlezno sluznico: vamp, kapica, prebiralnik, siriščnik
• Vamp


  • Rumen, sploščen, z vzdolžnimi in prečnimi žlebovi, kutana sluznica z resicami, prebava vlaknin in drugih težko prebavljivih snovi
• Kapica


  • Okroglast, rahlo sproščen organ, kutana sluznica z gredicami, mešanje in ločevanje drobnih in grobih delcev hrane
• Prebiralnik


  • Okroglaste oblike, sluznica z različno velikimi gubami, stiskanje in drobljenje hrane
• Siriščnik


  • Hruškaste oblike, žlezna sluznica, fundusni in pilorični del, prehod v dvanajstnik
• Ruminacija je proces temeljitega žvečenja hrane
• Fermentacija poteka v želodcih in črevesju prežvekovalcev, kjer mikroorganizmi razgrajujejo vlaknine
• Absorpcija se nanaša na proces vsrkanja hranil iz prebavnega trakta v krvni obtok