Geografija

• Večina slovenskih mest je nastala v 13. in 14. stoletju
• Obsežnejša širitev mest se začne v 19. stol (nastanek, meščanstva in začetek industrializacije)
• V drugi polovici 20. stol: se začne največja širitev mest (množično preseljevanje)
• Delitev mest

  • Staro zgodovinsko jedro
  • Novejši del mesta
• Ohranjena stara jedra v SLO

  • Ptuj
  • Škofja Loka
  • Radovljica
• Novejša slovenska mesta brez starega jedra

  • Novo mesto
  • Nova Gorica
  • Velenje
• Značilnosti slovenskih mest

  • 2 tretjini preb. živi v mestnih naseljih
  • Nizka stopnja urbanizacije
  • Samo Ljubljana čez 100.000 preb.
  • Posledica razpršenosti industrijskih obratov
• Po osamosvojitvi se zaradi zgoščevanja kapitala v glavnem mestu in drugih središčih začne prebivalstvo zgoščati v predmestjih in ob glavnih prometnicah
• Obdobja gospodarskega razvoja v Sloveniji

  • Do konca 1. svetovne vojne
  • Med obema vojnama (1918-1941)
  • Socialistično obdobje (1945-1991)
  • Obdobje po osamosvojitvi
• Kmetijstvo

  Najpomembnejša gospodarska dejavnost do konca 1. svetovne vojne
• Šele z izgradnjo Južne železnice (druga polovica 19. stol) se začne širiti industrija po slovenskem ozemlju
• V obdobju med obema vojnama je Slovenija industrijsko najbolj razvit del države, število slovenskih tovarn se skoraj podvoji, vendar je 60% preb. še vedno živelo od kmetijstva
• V socialističnem obdobju (1945-1991) industrija postane daleč najpomembnejša gospodarska dejavnost, podjetja so bila v družbeni lasti
• Konec 80. let jugoslovansko gospodarstvo zaide v krizo, nasprotja med republikami se zaostrijo, razpad Jugoslavije in odprava socializma
• V obdobju po osamosvojitvi: izguba jugoslovanskega tržišča, ponovno uvajanje tržnega gospodarstva in lastninjenje podjetij, relativno uspešna preusmeritev na tuja tržišča, ustanovitev več manjših podjetij
• Tranzicija


  Proces prehoda na tržno gospodarstvo, ki vključuje lastninsko preoblikovanje podjetij
• Stopnja samooskrbnosti v kmetijstvu upada, Slovenija ne pokriva niti polovice svojih potreb
• Po osamosvojitvi upadanje deleža kmetijskih zemljišč na račun širjenja gozdov in pozidanih površin
• Uporaba kmetijskih zemljišč

  • Travniki in pašniki (skoraj 60%)
  • Njive in vrtovi (skoraj 40%)
  • Vinogradi, sadovnjaki in oljčniki
• Po drugi svetovni vojni z nacionalizacijo veleposesti je prišlo do oblikovanja kmetijskih kombinatov, ki so sestavljali družbeni sektor kmetijstva
• Denacionalizacija: vrnitev zemljišč nekdanjim lastnikom po osamosvojitvi, preoblikovanje družbenega sektorja kmetijstva v kmetijska podjetja in zadruge, vendar še vedno prevladujejo družinske kmetije
• Naravni pogoji za kmetijstvo v Sloveniji

  • Hribovit kraški relief, prevelike strmine, razčlenjenost površja, manj ugodno podnebje, pomanjkanje rodovitne prsti
• Melioracije: postopki izboljševanja kmetijskih zemljišč, vendar imajo tudi negativne posledice (padec gladine podtalnice, zmanjševanje zalog pitne vode, uničenje življenjskega okolja)
• Družbeni dejavniki, ki zavirajo kmetijstvo

  • Velika zemljiška razdrobljenost, neugodna starostna in izobrazbena sestava kmečke delovne sile
• Zaradi neugodnih naravnih in družbenih dejavnikov opuščanje kmetijstva in spreminjanje rabe tal (zaraščanje z gozdom, pozidava obdelovalnih površin)
• Različne kmetijske dejavnosti


  • Specializirano kmetijstvo
  • Ekološko/biološko kmetovanje
• Kmetijske dejavnosti

  • Poljedelstvo
  • Živinoreja
  • Sadjarstvo
  • Vinogradništvo
• Poljedelstvo


  Slovenija z izjemo panonskega sveta nima dobrih pogojev za poljedelstvo
• Največ njivskih površin je namenjenih pridelavi koruze, pšenice, silažne koruze
• V predalpskih pokrajinah je značilno pridelovanje vrtnin, najpomembnejša vrtnina je krompir
• Povprečni hektarski donosi v Sloveniji so nižji od povprečja EU
• Najmanjši delež njivskih površin je namenjen industrijskim rastlinam (hmelj, soja, repica)
• Živinoreja


  Pomembnejša od poljedelstva zaradi neugodnih naravnih pogojev
• Najpomembnejše panoge živinoreje

  • Govedoreja
  • Perutninarstvo
  • Prašičereja
• Govedoreja je najbolj razvita na izrazito pašniških območjih Panonskega sveta
• Perutninarstvo je razširjeno po vsej Sloveniji, prašičereja pa predvsem v Panonskih pokrajinah
• Vinogradi so razširjeni na gričevnatem svetu v Panonskih in Sredozemskih pokrajinah, vinorodni rajoni: primorski, posavski, podravski
• Poleg pridelave vina so vinogradniške pokrajine pomembne tudi za turizem (vinske ceste)
• Sadjarska območja v Sloveniji

  • Panonsko
  • Primorsko
• Na primorskem pridelujejo občutljivejše sadne vrste zaradi ugodnejšega podnebja