Zgo - anticna G. - helenizma

• evropskih tleh
• 1. Na zgodovino prebivalcev Grčije, je zelo vplivala

  vplivala pokrajina (velike gora, malo velikih rek)
• 2. Five razvite kulture

  • theh so se
  • tazvile
  • ma
  • danajnjih grikih
  • času obstoja prvih
  • farch
  • civilizacij konec 3. tisočletja pr. nich
• 3. OBDOBJA STAROGRŠKE ZGODOVINE U-50
• TEMNA DOBA
• Minojska civilizacija


  • Čas: od konca 3. tisočletja do okoli 1500 pr.Kr.
  • Prostor: otok Kreta
  • Propad: ognjeniški izbruh na bližnjem otoku
• Značilnosti Minojske civilizacije


  • Nariši 2 značilnosti
• Grška mestna država (polis)


  • Značilnosti: Grška družba se je delila na 3 sloje
  • Najpomembnejši del je bil trg (agora)
  • Središče polisa je bilo mesto
  • Vladavina: monarhija, antična demokracija, aristokracija, oligarhija
• Grška kolonizacija


  1. Čas: 200 let, od sredine 8. do sredine 6. st. pr. Kr.

  2. Prostor: na obalah Sredozemlja in Črnega morja

  3. Velika Grčija: kolonije na Apeninskem polotoku in Siciliji

  4. Vzroki: prenaseljenost, spori s Kartažani

  5. Posledice: pridobili obdelovalno zemljo, omogočili kulturne stike, trgovni stiki z Etruščani
• Mikenska civilizacija


  • Čas: od 2. tisočletja do okoli leta 1200 pr. Kr.
  • Prostor: najprej Peloponez, nato območje današnje Grčije
  • Propad: okoli leta 1150 pr. Kr.
• Značilnosti Mikenske civilizacije


  • Nariši 2 značilnosti
• Ostrakizem je bil glasovanje za izgon politika, ki so ga sumili, da želi prevzeti oblast
• Obdobja grške zgodovine

  • Mikenska doba (okoli 2000 pr Kr-1200 pr Kr.)
  • Temno doba (1200 pr. Kr-800 pr. Kr.)
  • Arhaična doba (800 pr. Kr.-500 pr. Kr.)
  • Klasična doba (500 pr. Kr.-323 pr. Kr.)
  • Helenistična doba (323 pr. Kr. do 30 pr. Kr.)
• Polis

  Grška mestna državica: Sestavljena je bila iz mesta in podeželske okolice. Središče polisa je bila agora ali glavni mestni trg.
• Oblike vladanja v polisih

  • Monarhija (vlada kralj)
  • Aristokracija (vladajo plemiči)
  • Oligarhija (vladajo bogati)
  • Demokracija (vlada ljudstvo)
• Grška kolonizacija

  Razseljevanje Grkov po Sredozemlju in ustanavljanje novih kolonij
• Vzroki za grško kolonizacijo

  • Pomanjkanje obdelovalne zemlje, kar je vodilo v lakoto in spore
• Posledice grške kolonizacije

  • Nove obdelovalne površine
  • Razcvet pomorske trgovine
  • Kulturni stiki z drugimi ljudstvi in izmenjava znanj (npr. prevzeli feničanski črkopis)
• Spartanska vzgoja

  Zelo stroga (pretepanje kot kazen, premalo hrane...). Plemiče ali spartiate so vzgajali v močne in poslušne vojake, zato da bi lahko zatirali upore sužnjev.
• Atensko demokracija

  Politične pravice so imeli polnoletni moški državljani ali demos. Edina javna služba v Atenah, ki ni bila žrebana, je bila služba vojaškega poveljnika.

  Ostrakizem ali črepinjska sodba je bilo glasovanje o izgonu atenskega politika, za katerega so sumili, da želi prevzeti oblast.
• Področja, kjer je klasična doba Grčije vplivala na oblikovanje današnje evropske kulture

  • Vladanje - demokracija

  Sodstvo - uporaba zgodovinskih virov, obravnave pred poroto

  Kultura in šport - olimpijske igre

  Znanost - Hipokratova prisega, Pitagorov izrek

  Umetnost in arhitektura - dorski, jonski in korintski steber, tragedija in komedija
• Grško-perzijske vojne

  Vzrok: Jonski Grki se uprejo perzijski oblasti. Kljub pomoči Aten, Perzijci zadušijo upor, nato pa se odločijo, da se bodo maščevali Atenam.

  Grki so premagali Perzijci v vseh večjih bitkah, razen v bitki pri Termopilah. Perzijci so po bitki pri Termopilah požgali Atene.

  Vzroki za grško zmago: boj za svobodo, poznavanje terena, boljši poveljniki in oborožitev (npr. ladje triere), povezanost polisov.
• Zlata doba Aten in peloponeške vojne

  Grški polisi so po grško-perzijskih vojnah začeli zbirati skupen denar za obrambo. Atene so ta denar izrabile za svojo obnovo in razvoj (zlata doba Aten). Razplet peloponeških vojnah izrabijo Makedonci.
• Aleksander Makedonski in helenistična doba

  Aleksander Makedonski je ustanovil svetovno državo, ki je zajemala različne civilizacije (Grčija, Egipt, Perzija...). Poskušal je spodbuditi mešanje grške in vzhodne kulture (npr. s porokami grških vojakov s Perzijkami), kar je glavna značilnost helenizma.

  Za helenistično dobo je značilno mešanje grške in vzhodne kulture, grški jezik postane svetovni jezik, širitev vpliva grške znanosti in kulture.
• Helenistični dosežki

  • Matematika - Arhimed je izračunal vrednost števila Pl

  Astronomija - Eratosten je izračunal obseg Zemlje, Hiparh je izdelal modele gibanja Sonca in Lune, Ptolomej je zmotno postavil Zemljo v središče vesolja

  Medicina - preučevali živčni in krvožilni sistem
• Obdobja rimske zgodovine

  • Doba kraljevine (753 pr. Kr. - 509 pr. Kr.)

  Doba republike (509 pr. Kr. - 27 pr Kr.)

  Doba cesarstva (27 pr. Kr.-476 po Kr.)
• Razvoj mesta Rim

  Mesto Rim se je razvilo na 7. rimskih gričih ob reki Tiberi. Ugodna lega ob reki Tiberi in bližina morja sta omogočila nastanek mesta.
• Legenda o nastanku mesta Rim

  Stric Amulij je ukazal vreči dvojčka Romula in Rema v reko Tibero. Reši ju volkulja. Brata ustanovita mesto Rim, a se potem sporeta in Romul ubije Rema.
• Jezik

  Postane svetovni jezik, širitev vpliva grške znanosti in kulture
• Predstavi helenistične dosežke

  1. Matematika

  2. Astronomija

  3. Medicina
• Matematika

  Arhimed je izračunal vrednost števila Pl
• Astronomija

  • Eratosten je izračunal obseg Zemlje
  • Hiparh je izdelal modele gibanja Sonca in Lune
  • Ptolomej je zmotno postavil Zemljo v središče vesolja
• Medicina

  Preučevali živčni in krvožilni sistem
• Obdobja rimske zgodovine

  • Doba kraljevine (753 pr. Kr. - 509 pr. Kr.)
  • Doba republike (509 pr. Kr. - 27 pr. Kr.)
  • Doba cesarstva (27 pr. Kr.-476 po Kr.)
• Mesto Rim se je razvilo na 7. rimskih gričih ob reki Tiberi. Ugodna lega ob reki Tiberi in bližina morja sta omogočila nastanek mesta
• Stric Amulij: 'Ukazal vreči dvojčka Romula in Rema v reko Tibero'
• Reši ju volkulja. Brata ustanovita mesto Rim, a se spreta okoli imena mesta. Romul ubije brata in poimenuje mesto po sebi
• Imperij

  Velika država, ki temelji na vojaški moči
• Provinca

  Rimska upravna enota zunaj Apeninskega polotoka
• Rimljani so uspeli ustvariti imperij z disciplinirano vojsko