slovka(knjiž.)

• Književnost

  Sopomenki: slovstvo (rus.-beseda), literatura (lat.-črka)
• Širši pomen književnosti

  Poleg del besedne umetnosti označuje vse zapisano kot so npr. strokovna, znanstvena besedila
• Ožji pomen književnosti

  Samo dela besedne umetnosti (umetniška književnost)
• Avtor

  Pisatelj/pesnik/dramatik, ki v svojem delu skuša izraziti svoja čustva, razmišljanje
• Bralec

  Tisti, ki delo doživlja, osmišlja in vrednoti. Njegovo sprejemanje besedila (literarna recepcija) je lahko drugačno od avtorjevega, saj v branje prinaša svoje izkušnje
• Besedna umetnost

  Spada med umetnosti kot so likovna, glasbena... umetnost. Sredstvo s katerim se izraža je beseda
• Polumetniška oz. polliterarna besedila

  Po namenu neumetnostna, vendar imajo estetske poteze, lahko tudi poučna npr. eseji, filozofski spisi
• Umetnostna besedila

  • Nimajo praktičnega namena
  • Estetska vloga
  • Prebuja naše razmišljanje, čustva
  • Avtor je pisatelj/pesnik/dramatik
• Neumetnostna besedila

  • Praktičen namen
  • Preverljivi, resnični podatki
  • Avtor novinar, strokovnjak
• Literarna veda

  Preučuje književnost
• Področja literarne vede

  • Literarna teorija (raziskuje literaturo, sestavo)
  • Literarna zgodovina (razvoj književnosti po obdobjih, avtorji +njihova življenja)
• Književne zvrsti

  • Lirika
  • Epika
  • Dramatika
• Lirika

  Običajno v 1. osebi sedanjosti, izpoveduje čustva, besedila so praviloma zvočno (rime) in obliovno (kitice) oblikovana in v verzih, izvor v Grčiji, ko so pesem spremljali z liro, literarne vrste so brez stalne oblike (nimajo metrične sheme) in z stalno obliko (sonet, gazela, psalm)
• Epika

  Pripoveduje o preteklih dogodkih ali, ki se kot posledica preteklih dogodkov dogajajo v sedanjosti, veliko opisovanja zunanjega sveta, oseb, določimo lahko dogajalni prostor in čas, imajo različen obseg (roman, črtica...), lahko so nevezana besedila (proza) ali v verzih/vezana beseda (poezija), poznamo več vrst pripovedovalcev (personalni, vsevedni...), literarne vrste so nevezana beseda (roman, črtica, pravljica) in vezana beseda (ep, balada, romanca, roman v verzih)
• Dramatika

  Prikazuje dogajanje in odnose med osebami, namenjena uprizarjanju, sestavljena iz govora oseb in didaskalij (navodila), med osebami vlada dramska napetost in morajo biti v dramskem konfliktu, vsebuje dramski govor (monolog, dialog), praviloma upoštevajo zgradbo dramskega trikotnika, iz njega izhaja tudi klasična zgradba dramskih besedil (5 dejanj), literarne vrste so govorne drame (tragedija, komedija, skeč) in glasbene drame (opera, opereta)
• Zunanja podoba književnega besedila

  • Naslov, odstavki, verzi
• Notranja podoba književnega besedila

  Sega v globino dela npr. motiv, tema
• Elementi notranje podobe književnega besedila

  • Književna snov
  • Motiv
  • Simbol
  • Tema
  • Ideja/misel/sporočilo
  • Zgodba
  • Pripovedna tehnika
  • Literarna oseba
  • Karakterizacija
  • Dogajalni čas
  • Dogajalni prostor
  • Pripovedovalec
• Elementi zunanje podobe književnega besedila

  • Naslov, podnaslov
  • Geslo oz. moto
  • Besedilo razdeljeno na enote (kitice, verzi, odstavki)
  • Prolog (uvod) in epilog (zaključek)
• Jezikovni slog

  Zvočna, besedna, stavčna in besedilna oblikovanost besedila, ki ga opazujemo prek figur
• Vrednotenje književnosti

  • Lahko/trivialna književnost
  • Klasična književnost
• Lahko/trivialna književnost

  Namenjena sprostitvi, zabavi, oblikovno in vsebinsko predvidljiva npr. ljubezenski romani
• Klasična književnost

  Višja stopnja umetnosti, umetniška vrednost velika, združuje estetske, spoznavne in etične vrednosti
• Meja med klasično in trivialno književnost ni začrtana, mnoga dela, ki so bila trivialna so postala klasična in obratno
• Književna obdobja

  Uvrstimo jih glede na čas dogajanja oz. čas nastanka, po oblikovnih in vsebinskih značilnostih
• Za razvoj književnosti je bila pomembna pisava
• Orientalske književnosti

  Književnosti, ki so nastale na bližnjem, daljnem vzhodu, južni, srednji Aziji in severni Afriki. Nastale so v starem in srednjem veku (od 3000 pr. n .št. do 8. st. n . št.)
• Orientalske književnosti

  • Mezopotamska
  • Egipčanska
  • Indijska
  • Starojudovska
  • Kitajska
  • Perzijska
  • Arabska
  • Japonska
• Arabska književnost - arabsko pripovedništvo - 1001 noč

  Okoliščine nastanka: Nastanek zbirke 8. st. v Indiji in Perziji, kjer so nastale osnovne zgodbe. Čeprav zgodbe niso arabskega izvora, velja zbirka za del arabske književnosti, saj se je prežela s svojim duhom in jo umestila na književni zemljevid sveta
• Zvrst zgodbe o grbavem pritlikavcu

  Epika, po zgradbi je bližje evropski noveli (dramatski trikotnik, sokolja teorija) kot pa pravljici
• Druge vrste iz 1001 noči

  • Legende
  • Basni
  • Povesti
  • Pravljice
  • Krajši romani
• Koran

  Sveta knjiga, izvira iz arabske besede (brati, recitirati), kajti Koran ni bil zapisan, verniki so ga memorirali in recitirali na pamet. Muslimanski verniki verujejo, da je v njem zapisana božja beseda, ki naj bi jo preroku Mohamedu razodel nad angel Gabrijel
• Zgodba o grbcu

  • Ima ciklično notranjo zgradbo (dogodki se ponavljajo, vrtijo v krog, vračajo na izhodišče)
  • Vložene pripovedi se prepletajo (v 1. pripovedi se začne 2., v 2. se začne 3.)
  • Ciklično sestavljena, saj jo dopolnjujejo zgodbe nastopajočih oseb
• Koran

  Sveta knjiga, izvira iz arabske besede (brati, recitirati), ker ni bil zapisan, verniki so ga memorirali in recitirali na pamet
• Muslimanski verniki verujejo, da je v Koranu zapisana božja beseda, ki naj bi jo preroku Mohamedu razodel nad angel Gabrijel
• Kanonična oblika Korana

  Dobil jo je leta 653, napisan je v koranski arabščini
• Muslimani sveto knjigo imenujejo musha/ kitap (kodeks) in Zadnja zaveza, saj verujejo, da zaključuje Staro in Novo zavezo
• ADAB

  Književnost (pomeni vzgoja)
• Vsebina 81. sure

  • Govori o koncu sveta, vsakemu bo sojeno za dejanja
  • Govori, da je Koran božja beseda. Govori, da je Mohamed resničen in to so božje besede, vernike nagovarja komu bodo sledili. Svetuje da tisti, ki si želijo prave poti naj sledijo Bogu
• Babilonsko-asirska književnost izvira iz sumerskega in akatskega jezika, dokončno podobo je začela dobivati v obdobju kralja Hamurabija (leta 1700 p. n. št.)