bio

• Ekosistem


  Živ sistem, sestavljen iz živih organizmov (rastlin, živali, mikroorganizmov) in njihovega okolja ter medsebojnih interakcij med njimi
• Ekosistem


  • Prisotnost živih organizmov
  • Dinamičnost in spreminjanje
  • Medsebojne interakcije
  • Kroženje snovi in energije
  • Samoregulacija
• V ekosistemu so prisotni živi organizmi, ki se medsebojno vplivajo in so odvisni drug od drugega za preživetje. Rastline, živali, glive, bakterije in druge oblike življenja sestavljajo različne delovne skupine v ekosistemu in so ključni za delovanje ekosistema.
• Ekosistemi so nenehno v gibanju in se spreminjajo skozi čas. Spreminjanje letnih časov, podnebja, naravnih nesreč, migracij živali in drugi dejavniki lahko vplivajo na sestavo in delovanje ekosistema.
• V ekosistemu obstajajo številne medsebojne interakcije med živimi organizmi in njihovim okoljem. Te interakcije vključujejo prehranjevanje, tekmovalne odnose, simbiozo, plenilstvo, parazitizem, obnavljanje in še več.
• Ekosistem omogoča kroženje snovi, kot so voda, ogljik, dušik in fosfor, ter energije med živimi organizmi in njihovim okoljem. To kroženje snovi in energije je ključno za preživetje in rast organizmov v ekosistemu.
• Ekosistemi imajo tudi sposobnost samoregulacije, kar pomeni, da imajo mehanizme za uravnavanje različnih dejavnikov, kot so temperatura, vlažnost, pH vrednost, količina razpoložljive vode in še več, za ohranjanje stabilnosti in ravnotežja.
• Zaradi teh lastnosti ekosistemov, ki vključujejo prisotnost živih organizmov, dinamičnost, medsebojne interakcije, kroženje snovi in energije ter samoregulacijo, se lahko ekosistem šteje kot živ sistem. Skozi te procese ekosistemi ohranjajo življenje, se prilagajajo spremembam in ohranjajo svojo funkcionalnost v okolju.
• Kroženje vode v biosferi Zemlje

  Ključen proces, ki omogoča pretok vode med različnimi deli Zemljinega sistema, vključno z atmosfero, hidrosfero, litosfero in biosfero
• Kroženje vode v biosferi


  1. Izhlapevanje

  2. Kondenzacija

  3. Padavine

  4. Infiltracija

  5. Tokovi površinske vode

  6. Taljenje ledu

  7. Transpiracija
• Izhlapevanje


  Sončno sevanje segreje vodo v oceanih, rekah, jezerih in tleh ter jo spremeni v vodno paro, ki se dviga v ozračje
• Kondenzacija in padavine


  Vodna para v atmosferi se kondenzira in tvori oblake, ki nato izločijo vodo v obliki padavin, kot so dež, sneg ali led
• Infiltracija in tokovi površinske vode


  • Padavine, ki padejo na tla, lahko prodrejo v zemljo skozi proces infiltracije in tvorijo podzemne vode
  • Del padavin se pretaka po površini tal v potokih, rekah in jezerih
• Taljenje ledu


  Na hladnejših območjih se ledene kaplje talijo in sproščajo vodo nazaj v hidrosfero
• Biogeokemijsko kroženje ogljika v biosferi


  Ključen proces, ki omogoča pretok ogljika med različnimi deli Zemljinega sistema, vključno z atmosfero, hidrosfero, litosfero in biosfero
• Biogeokemijsko kroženje ogljika


  1. Fotosinteza

  2. Dihanje

  3. Razgradnja in izgorevanje

  4. Izgorevanje fosilnih goriv

  5. Sedimentacija ogljika
• Transpiracija


  Rastline absorbirajo vodo iz tal skozi svoje korenine in jo nato izločajo v atmosfero skozi proces transpiracije, podoben dihanju
• Pomen kroženja vode v biosferi je izredno pomemben za vzdrževanje ekosistemov in življenja na Zemlji
• Fotosinteza


  1. Rastline in drugi proizvajalci absorbirajo ogljikov dioksid (CO2) iz atmosfere in ga pretvorijo v ogljikove hidrate in kisik pod vplivom sončne svetlobe

  2. Ogljikov hidrat, ki ga proizvajalci ustvarijo med fotosintezo, se nato uporablja za rast rastlin ali se skladišči v obliki ogljikovih spojin v rastlinskih tkivih
• Pomen kroženja vode v biosferi


  • Zagotavljanje vode za življenje
  • Uravnavanje podnebja
  • Prevoz hranil
  • Ohranjanje hidrološkega ravnovesja
• Dihanje


  1. Rastline in živali sproščajo CO2 nazaj v ozračje, ko porabljajo ogljikove hidrate za proizvodnjo energije

  2. Proces dihanja je nasproten procesu fotosinteze, saj sprošča CO2, ki ga absorbira fotosinteza
• Razgradnja in izgorevanje


  1. Ko organizmi umrejo, se ogljik iz njihovih tkiv sprosti nazaj v okolje preko procesa razgradnje, ki ga izvajajo razkrojevalci, kot so bakterije in glive

  2. Ogljik, ki ga sproščajo razkrojevalci, se lahko ponovno absorbira s strani proizvajalcev in se uporabi za fotosintezo, s čimer se ponovno zapre krog ogljika
• Izgorevanje fosilnih goriv


  1. Človeška dejavnost, kot je izgorevanje fosilnih goriv (npr. premoga, nafte, plina), sprošča velike količine CO2 v ozračje

  2. Ta dodaten CO2 prispeva k povečanju koncentracije CO2 v ozračju, kar lahko prispeva k segrevanju ozračja in podnebnim spremembam
• Sedimentacija ogljika


  Ogljik se lahko dolgoročno zadržuje v sedimentih oceanov in tal, kar se zgodi, ko se organske snovi odlagajo na dno oceanov ali ko se zemlja in rastlinske snovi kopičijo v tleh
• Skupaj tvorijo ti procesi biogeokemijsko kroženje ogljika v biosferi, pri čemer se ogljik neprestano prenaša med različnimi deli Zemljinega sistema
• Ta krog omogoča vzdrževanje ravnotežja CO2 v ozračju ter zagotavlja ključne sestavine za rast in razvoj rastlin in drugih organizmov v ekosistemih
• Ključni igralci pri pretoku energije in kroženju snovi v ekosistemih

  • Proizvajalci
  • Potrošniki
  • Razkrojevalci
• Proizvajalci


  Običajno rastline, ki lahko fotosintetizirajo in pretvarjajo sončno energijo v kemično energijo v obliki organskih spojin, predvsem ogljikovih hidratov
• Fotosinteza


  1. Omogoča proizvajalcem, da ustvarjajo hrano za samooskrbo in za ostale organizme v ekosistemu

  2. Ključni za zajemanje energije iz sonca in prenos te energije na višje ravni trofičnih verig
• Potrošniki


  Organizmi, ki se hranijo s proizvajalci ali drugimi potrošniki v ekosistemu
• Prenos energije in hranil


  1. Potrošniki prenašajo energijo iz proizvajalcev na višje ravni trofičnih verig, saj absorbirajo energijo iz hrane in jo uporabljajo za rast, gibanje, razmnoževanje in druge življenjske funkcije

  2. Potrošniki so pomembni za prenos energije in hranil skozi ekosistem ter za vzdrževanje ravnotežja med različnimi populacijami v ekosistemu
• Razkrojevalci


  Organizmi, ki razgrajujejo organsko snov mrtvih organizmov in odpadnih snovi ter sproščajo hranila nazaj v okolje
• Razgradnja ali razkroj


  1. Omogoča ponovno uporabo hranil in energije v ekosistemu ter recikliranje organskih snovi

  2. Ključni za kroženje hranil v ekosistemu, saj omogočajo pretvorbo organskih snovi v obliko, ki jo lahko uporabijo proizvajalci za rast in razvoj
• Skupaj proizvajalci, potrošniki in razkrojevalci tvorijo vitalne sestavine ekosistema, ki omogočajo pretok energije in kroženje snovi skozi ekosistem
• Brez proizvajalcev, potrošnikov in razkrojevalcev bi bil pretok energije in hranil v ekosistemih omejen, kar bi lahko privedlo do motenj v ekoloških procesih in neravnovesja v ekosistemih
• Pretok energije skozi ekosistem

  1. Proizvajalci (rastline)

  2. Potrošniki (živali)

  3. Plenilci in sekundarni potrošniki

  4. Razgraditelji
• Proizvajalci (rastline)


  Organizmi na začetku prehranjevalnih verig, sposobni fotosinteze, ki pretvarjajo sončno energijo v kemično energijo v obliki organskih snovi (predvsem ogljikovih hidratov)
• Potrošniki (živali)


  Organizmi, ki se prehranjujejo s proizvajalci ali drugimi potrošniki, pri čemer prenesejo del energije v svoje telo in ga uporabijo za rast, gibanje in druge življenjske funkcije
• Plenilci in sekundarni potrošniki


  Plenilci so potrošniki, ki se prehranjujejo z drugimi živalmi, medtem ko so sekundarni potrošniki tisti, ki se prehranjujejo s plenilci
• Razgraditelji


  Organizmi, ki razgrajujejo organsko snov mrtvih organizmov in odpadnih snovi ter sproščajo hranila nazaj v okolje, kar omogoča ponovno uporabo hranil in energije v ekosistemu