Turistične atrakcije

• Sistem turistične atrakcije


  Temelji na sistemski teoriji, turizem kot pojav lahko razumemo na podlagi njegovih posameznih delov, povezav med temi deli in interakcijo znotraj sistema
• Zagovorniki sistema


  • Mill in Morrison (1985)
  • Donald Getz (1986)
  • Richard McIntosh in Charles Goeldner (1986)
  • Jafar Jafari (1987)
  • Neil Leiper (1990)
  • Erick Laws (1995)
• MacCannell (1976)


  Vidi atrakcijo kot del širšega sistema, ki ni v izolaciji
• Turistična atrakcija (TA)


  Sistem sestavljen iz treh delov: turist, zaznamovalec, znamenitost
• Zaznamovalec


  Predmet, ki da informacijo o znamenitosti
• Znamenitost


  Sama ne privlači, pač pa motivira obiskovalce, da doživijo njeno jedro
• Gunn (1997) meni, da atrakcije privlačijo obiskovalce
• Leiper (2003) zanika "magnetizem" atrakcij in pravi, da so obiskovalci potisnjeni ("push" faktor) k atrakciji na podlagi lastne motivacije
• Obstaja pomembna povezava med motivacijo, zaznamovalcem in obiskanostjo
• Jedro


  Primarno jedro je atribut nekega prostora (lokacija, mesto, oseba ali kulturni element), ki vpliva na odločitev o obisku, sekundarno jedro je atribut prostora, ki temelji na predhodni izkušnji ali informaciji o privlačnosti, ne vpliva pa na odločitev
• Elementi Leiperjevega modela TA

  • Človeški element (turist, ponudnik, posrednik, domačin)
  • Prostorski (geografski) element (TGR, TRR, TDR), časovni element (časovno omejeno, enkratno, neponovljivo)
  • Industrijski element (podjetja, organizacije, storitve - marketing, transport, nastanitev, atrakcije, turistične storitve)
• Turist


  Ključni element turizma, ima dinamični (turistično potovanje) in statični značaj (turistično bivanje), potrošnik, krožno potovanje
• Zaznamovalec


  Informira (marketing »od ust, do ust« in drugi viri informacij, problem overloadinga!)
• Vrste zaznamovalcev


  • Generating markers (pred odhodom stimulira motivacijo, vpliva na odločitev)
  • Transit markers (informacije pridobljene na poti)
  • Contiguous markers (na mestu samem)
• Funkcije zaznamovalcev


  • Sprožajo motivacijo
  • Pomagajo pri odločitvah
  • Prispevajo k načrtovanju poti
  • Prispevajo k izbiri aktivnosti
  • Pomagajo pri identifikaciji cilja (jedro)
  • Omogočajo oblikovanje podobe
  • Omogočajo nabiranje novih in ohranjanje preteklih podob
  • Dajo smisel potovanju
• Splošne predpostavke


  • Večja razdalja, več informacij
  • Krajši čas obiska, izbira bolj znanih atrakcij in informiranje pred odhodom (ni časa za raziskovanje na destinaciji)
  • Izbira zaznamovalca je odvisna od preteklih izkušenj (lastna izkušnja je bolj relevantna kot indirektna informacija)
  • Informiranje pred odhodom – starejši, upokojeni, manj izobraženi, z višjimi prihodki
  • Potovanje za dalj časa omogoča opiranje na informacije med potjo ali na destinaciji
  • Prav tako pogosto izbirajo tudi manj znane atrakcije
  • Večina kulturnih turistov se odloča na podlagi informacij pred odhodom od doma
• Relacije med destinacijo in atrakcijo

  Swarbrooke meni, da je atrakcija individualna enota, destinacija pa je skupek takih enot, destinacije so večja območja, ki nastanejo zaradi večjega števila atrakcij na enem mestu, primer destinacij (glede na lastnosti – na enem mestu ponujajo specifičen proizvod) à atrakcij: Disneyland, Graceland, Legoland, Gardaland
• Turistični vir


  Dragoceni vendar surovi elementi nekega mesta, še le s turistično valorizacijo postanejo lahko privlačnosti (vložek dela in sredstev, aktivnosti)
• Turistični vir postane turistična privlačnost


  Ko pripoveduje zgodbo, oživi znamenitost, omogoča udeležbo pri doživetju, naredi doživetje pomembno za turista ter se osredotoča na avtentičnost in kakovost
• Najpomembnejši dejavniki za uspeh turistične privlačnosti

  • Lokacija in dostopnost (oddaljenost, transportne možnosti, čas)
  • Podpora lokalne skupnosti (finančna, kadrovska, odnos domačinov)
  • Učinkovito finančno in organizacijsko upravljanje privlačnosti
• Evolucija turistične atrakcije ali MacCannellov proces sakralizacije

  Turisti so sodobni romarji (specifično vedenje), atrakcije so sodobna svetišča, ogledovanje atrakcij je oblika sodobnega rituala
• Faze procesa sakralizacije


  • Imenovanje
  • Okvirjanje in poviševanje
  • Zapiranje v svetišče
  • Mehanska reprodukcija
  • Socialna reprodukcija
• Turistične atrakcije nastanejo z aktivacijo oz. turistično valorizacijo potencialnih TV
• Stanje v družbi narekuje delovanje turizma
• Spremembe, ki vplivajo na razvoj turizma

  • Spremembe družbenih procesov (družbene in družinske strukture)
  • Spremembe v konceptu prostega časa (odnos med delom in prostim časom)
  • Spremembe v vzorcih preživljanja prostega časa
• Način dela (manufaktura/industrijski) + način življenja (produktivnost, čas, potrošnja) à način preživljanja PČ
• Demokratizacija (svobode), potrošnje in potovanja
• Turistične atrakcije so družbeni fenomen (družbena vrednost)
• Vedenjski vzorci skozi čas, v različnih družbenih okoljih (civilizacije)
• Turistične atrakcije so del kulturnih vzorcev
• Razvoj turističnih atrakcij


  • Zgodovina turističnih atrakcij (spremembe vsebine, vrst in števila)
  • Družbeni, gospodarski, tehnološki kontekst
  • Naraščanje števila atrakcij in števila obiskovalcev od 1950 (2. demokratizacija TA)
  • Atrakcija kot turistični proizvod – industrija turizma
  • Pojav organiziranega prostega časa à turistično potovanje
  • Demokratizacija svobode v družbi
  • Spremembe v tehnologiji proizvodnje
  • Turizem postaja sodobni družbeni fenomen à začetek raziskovanja in oblikovanja teorij
  • Interdisciplinarnost turizma
• Vloga turističnih atrakcij v času


  • Zanimanje za potovanja in obisk atrakcij
  • Pomen, ki ga TA in potovanju pripisuje družba
  • Dostopnost / razpoložljivost (prosti čas, sredstva, interes, izkušnje)
  • Razumevanje motivov za obisk à Atrakcije so družbeni fenomen in zahtevajo razumevanje vedenja obiskovalcev
• Zgodovina atrakcij


  • Stari vek à Grki in Rimljani
  • Srednji vek à romanja
  • Renesansa à kultura in umetnost, elita
  • 17. in 18. stoletje à zdravilišča, druženje, morje, »Grand Tour«
  • 19. stoletje à industrializacija, klimatska zdravilišča in Alpe
  • 20. stoletje à svetovne razstave, OI, radio TV
• Bolj koristno je ukvarjati se z vlogo kot z razvrščanjem privlačnosti
• Način razvrščanja TA vpliva na način upravljanja TA
• Stališča razvrščanja privlačnosti (Lew, 1987)

  • Ideografsko stališče (opis atrakcij, njenih lastnosti, glavnih atributov)
  • Organizacijsko stališče (prostor, čas, zmogljivost, okolje)
  • Kognitivno stališče (izkušnje, percepcije, doživetja obiskovalca)
• Razvrščanje privlačnosti po poreklu (Inskeep, 1991)

  • Naravne privlačnosti (temeljijo na naravnih danostih)
  • Kulturne privlačnosti (temeljijo na človekovih aktivnostih – družba in človek)
  • Posebne privlačnosti (umetno ustvarjene – zabaviščni parki)
• Razvrščanje privlačnosti glede na prostorsko organizacijo (Yale, 1991)

  • Zunanje (vrtovi, parki, arheološka najdišča) in notranje (zgodovinske stavbe, muzeji, galerije) privlačnosti
  • Naravne (Bohinjsko jezero) in antropogene (Tower of London, Eifflov stolp) privlačnosti
  • Povezane (Plečnikova Ljubljana, Gaudijeva Barcelona) in linearne (obala, rivieram tematske poti – razpršene) privlačnosti
• Razvrščanje privlačnosti glede na prostorsko organizacijo (Wall, 1997)


  • Točka (na majhnem prostoru veliko št. obiskovalcev, koncentracija omogoča poslovanje na osnovi "ekonomije obsega")
  • Linija (tematske poti, obala, riviera – zgoščena ponudba, gneče)
  • Cona (narodni parki, zaščitena območja, omogoča razpršitev koncentracije ponudbe in povpraševanja)
• Vrste turističnih privlačnosti


  • Naravne privlačnosti
  • Kulturne privlačnosti
  • Posebne privlačnosti