psi

• Mišljenje


  Proces odkrivanja novih odnosov med informacijami. V širšem pomenu so to vsi procesi, ki potekajo v delovnem spominu (predstavljanje, sanjarjenje, pomnjenje, odločanje)
• Vrste mišljenja


  • Realistično – domišljijsko
  • Konkretno – abstraktno
  • Konvergentno- divergentno
  • Induktivno – deduktivno
• Realistično mišljenje


  Kombiniranje stvarnih, oprijemljivih dejstev brez subjektivnih primesi (npr. pri reševanju problemov)
• Domišljijsko mišljenje


  Kombiniranje dejstev pod vplivom subjektivnih dejavnikov in ustvarjanje novih kombinacij (npr. pri sanjarjenju in umetniški ustvarjalnosti)
• Konvergentno mišljenje


  Osredotočanje na eno pravilno, predvidljivo rešitev problema
• Divergentno mišljenje


  Oblikovanje večih rešitev za problem; daje nenavadne in nepričakovane rešitve
• Konkretno mišljenje


  Prevladuje uporaba zaznav, predstav, konkretnih pojmov. Je tisto, ki se v razvoju najprej pojavi
• Abstraktno mišljenje


  Uporabljamo abstraktne pojme. Razvije se kasneje v razvoju, za konkretnim mišljenjem
• Deduktivno mišljenje


  Iz splošnega sklepamo na posebno in posamično (npr. v znanosti)
• Induktivno mišljenje


  Iz posamičnega sklepamo na splošno (npr. v vsakdanjem življenju)
• Piaget je bil pozoren na napake, ki jih otroci delajo pri mišljenju in pokazal, kako se miselni procesi razvijajo z odraščanjem
• Adaptacija


  Vzpostavljanje ravnovesja med lastnimi miselnimi strukturami in okoljem
• Procesi adaptacije


  • Asimilacija
  • Akomodacija
• Stopnje razvoja mišljenja po Piagetu

  • Senzomotorična stopnja (0-2leti)
  • Predoperativna stopnja (2-7let)
  • Stopnja konkretnih operacij (7-11let)
  • Stopnja formalnih operacij (po 11. letu)
• Piagetova teorija je imela pomemben vpliv na razvojno, pedagoško in kognitivno psihologijo
• Uporabnost Piagetove teorije na področju izobraževanja se kaže pri odgovoru na vprašanje, kdaj poučevati določene vsebine, in pri iskanju najbolj učinkovitih načinov poučevanja
• Piaget naj bi preveč poudarjal stopnje in kakovostne spremembe v razvoju mišljenja
• Reševanje problemov


  Miselni proces, pri katerem iskanje rešitve oz. doseganje cilja presega preprosto uporabo prej naučenega
• Strategije reševanja problemov


  • Strategija poskusi in napake
  • Strategija postopna analiza
  • Strategija vpogled
• Strategija poskusi in napake

  Reševanje problemov poteka bolj ali manj naključno, tj. ugibamo, kakšna bi bila prava pot do cilja in preizkušamo različne rešitve, dokler ne naletimo na pravo
• Strategija postopna analiza


  Uporabljamo jo pri problemih, ki jih lahko razdelimo na vmesne cilje in rešujemo postopoma, skozi posamezne korake, od začetnega proti končnemu stanju
• Strategija vpogled


  Do rešitve problema pridemo z nenadnim vpogledom (uvidom), ki temelji na prestrukturiranju problema oz. videnju problema v novi luči
• Dejavniki, ki vplivajo na izbiro strategije reševanja problema

  • Vrste in strukture problema
  • Izkušenj in predznanja
  • Ocene težavnosti problema
  • Okoliščin in reševanja problema
• Vpliv na reševanje problemov

  • Motivacija
  • Čustva
  • Znanje
• Vrste problemov


  • Zaprti problemi
  • Odprti problemi
• Zaprti problemi


  Imajo dobro opredeljeno začetno stanje in natančno določene pravilne rešitve. Vemo, kaj moramo storiti, poiskati moramo le še način, kako uporabiti znane operacije (npr. s katero potezo nadaljevati igro šaha)
• Odprti problemi


  Cilj ni jasno določen, možnih je več rešitev in/ali več različnih poti do cilja. Pri odprtih problemih je določen element problema slabo opredeljen (npr. napisati prispevek za šolski časopis)
• Ustvarjalnost


  Miselni proces, katerega rezultat so originalni in uporabni dosežki
• Vidiki ustvarjalnosti


  • Originalnost ali izvirnost dosežka
  • Uporabnost ustvarjalnega dosežka
• Kriteriji ustvarjalnosti


  • Fluentnost
  • Originalnost
  • Fleksibilnost
• Faze ustvarjalnega procesa


  • Preparacija (priprava)
  • Inkubacija
  • Iluminacija
  • Verifikacij (preverjanje)
• Dejavniki, ki vplivajo na ustvarjalnost

  • Divergentno mišljenje
  • Predhodno znanje
  • Okolje
  • Osebnostne lastnosti, ki vzpodbujajo ustvarjalnost
• Osebnostne lastnosti, ki vzpodbujajo ustvarjalnost

  • Pozitivna samopodoba
  • Neodvisnost
  • Notranja motivacija
  • Vztrajnost
  • Radovednost
• Čustva


  • Močna čustva blokirajo mišljenje
  • Zmerna čustva mišljenje usmerjajo na situacijo, v kateri so se pojavila
  • Čustva so v veliki meri odraz miselnih procesov
• Zaznavanje


  • Zaznavanje nam posreduje informacije, ki sprožajo miselne procese
  • Med miselnimi procesi lahko vključimo zaznavanje, da dobimo nove informacije
• Občutenje


  Proces sprejemanja dražljaje iz okolja in njihove pretvorbe v živčno vzburjenje
• Zaznavanje


  Proces organizacije in interpretacije občutkov
• Razlika med občutkom in zaznavo je razvidna v poškodbah možganskih središč. Posledica poškodbe primarnega slušnega središča je gluhost; posledica poškodbe sekundarnega središča je nesposobnost prepoznavanja slišanega.
• Načine, kako združujemo posamezne dražljaje v zaznavi so preučevali gestalt (likovni) psihologi (Wertheimer, Koffka, Kohler)
• Načelo lika in podlage


  Lik je v središču pozornosti in zdi se, da leži pred podlago. Zaznamo ga kot nekaj celovitega, običajno mu pripada rob, ki ga jasno ločuje od podlage. Podlaga je nejasna, slabo organizirana in leži za likom.