soca

• SOCIOLOGIJA - znanstvena disciplina, ki se ukvarja s sistematičnim preučevanjem ter družbenostjo naše družbe in življenja
• Sociologija


  • Sistematično preučuje družbo: njeno sestavo in spreminjanje
  • Delovanje različnih družbenih skupin in organizacij v njej
  • Raznovrstnost odnosov in procesov
  • Družbene konflikte in različne vidike neenakosti
  • Družbene vplive na delovanje ljudi
• Sociologija se uvrščajo med družboslovne znanosti
• Značilnosti sociologije


  • Ima opredeljeno področje poučevanja
  • Posebni načini oz. metode preučevanja
  • Preučevanja potekajo na osnovi že pridobljenih znanj in teoretičnih dosežkov
• • Oblikovanje novih političnih ureditev
  • Pojav novih družbenih razredov (delavski in kapitalistični)
  • Nastajanje in širjenje mest (urbanizacija)
  • Nove oblike razslojevanja in pojav urbane revščine
  • Večji zagon kapitalistične ekonomije in blagovne proizvodnje
  • Večji pomen znanosti in izobraževanja


  Njen nastanek povezan z industrijsko revolucijo in z drugimi spremembami
• Auguste Comte


  Francoski mislec, ki je postavil zahtevo po oblikovanju nove družboslovne vede, ki bi odkrivala zakonitosti družbenih dogajanj in pripomogla k družbenemu usmerjanju oz. izboljšanju razmer in večji sreči
• Pierre Bourdieu


  • Razredna pripadnost je odvisna od ekonomskega in kulturnega kapitala
  • Kulturni kapital: šolski sistem prilagojen zahodno evropskemu srednjemu sloju (njihovemu načinu življenja), torej imajo ti sloji že v izhodišču boljše možnosti (višji kulturni kapital) za uspeh v šoli, kot nižji sloji ali pripadniki etničnih manjšin
  • Socialno omrežje lahko deluje pozitivno (daje informacije, pomaga materialno, pri zaposlitvi...) ali negativno (vir prepovedi in nadzira; npr.: islam-ženske, slab socialni kapital imajo revni
• Anthony Giddens


  • Spremembe v svetu so vedno hitrejše in imajo globalni učinek (spremembe v enem delu sveta čuti cel svet)
  • Nastajajo tudi nove institucije
  • En sam srednji razred ⇒ lahko prodajajo svojo mentalno delovno silo za razliko od manualnih delavcev
• Področja socioloških proučevanj


  • Sociologijo zanima predvsem preučevanje modernih družb od industrijske revolucije naprej
  • Pozornost k množičnim pojavom (npr.: migracijski procesi, družbeno razslojevanje, odnosi med etničnimi skupinami, spolne razlike...)
  • Zanima jo tudi posameznikovo delovanje in družbeni vpliv nanj, opozarja na družbene okoliščine človekovega delovanja
  • Sociologija išče splošne zakonitosti v družbenem življenju, družbenih gibanjih in družbenem razvoju
• Strukturalno-funkcionalna paradigma (funkcionalizem)


  • Problematika ohranja družbene povezanosti (integracije)
  • Pristop se ukvarja predvsem z analizo družbene zgradbe (strukture) in raziskovanjem funkcionalne vloge njenih posameznih delov (npr.: religija, družina, gospodarstvo...)
  • Družbo povezujejo skupne vrednote
  • Najpomembnejši predstavnik bil francoski sociolog Emile Durkheim
  • Poudarjal pomen družbenih vplivov na posameznika
  • Družbeni dejavniki, kot so stopnja povezanosti, vrednote in norme, vplivajo na odločitve posameznika
• Socialno-konfliktni pristop (konfliktna teorija)

  • Razlaga družbe drugačna
  • Nemški utemeljitelj Karl Marx, ki družbe ni videl kot harmonične celote, v kateri vlada vrednotno soglasje in vidni pojavi funkcionalno prispevajo k ohranjanju sistema
  • Za Marxa bistvena značilnost kapitalistične družbe konflikt in nasprotje med delom in kapitalom
  • Privatna lastnina proizvajalnih sredstev = izraz konflikta, omogoča izkoriščanje delovne sile
  • Kasnejši konfliktni teoretiki, nemško-angleški sociolog Ralf Dahfrendorf, ni videl podlage za razredno delitev družbe le v privatni lastnini proizvajalnih sredstev, ampak v institucionaliziranih vzorcih avtoritete, ki so vir razlik v družbeni moči
• Simbolno-interakcionistični pristop (interakcionizem)


  • Pogled na družbo postavlja posameznika in njegovo interakcijo z drugimi
  • Pristop raziskuje, kako ljudje stopajo v različne donose (npr.: v šoli, vrtcu...)
  • Interakcija med ljudmi simbolna, posameznik kot aktivno bitje
  • Realnost, v kateri živimo je po spoznanjih (družbeni) konstrukt in ljudje ravnajo na osnovi definicij situacije in simbolnih pomenov
  • Max Weber poudarja, da pri raziskovanju družbenih pojavov ni dovolj le pojasnjevanje vzročno-posledičnih odnosov kot v naravoslovju, ampak delovanje človeka moramo razumeti
  • George Herbert Mead raziskoval na področju socializacijskih procesov, ugotavljal, da se posameznikova osebnost, njegov Jaz, zgradi v procesu socializacije, ob komunikaciji in interakciji
  • Ameriški sociolog Erving Goffman se ukvarjal s preučevanjem mikrointerakcijskih procesov v vsakdanjem življenju, človeško interakcijo videl kot igro in ljudi kot igralce na odru
• Pojasnjevanje vzročno-posledičnih odnosov kot v naravoslovju, ampak delovanje človeka moramo razumeti
• George Herbert Mead


  Raziskoval na področju socializacijskih procesov
• Ugotavljal


  Da se posameznikova osebnost, njegov Jaz, zgradi v procesu socializacije, ob komunikaciji in interakciji
• Erving Goffman


  Ukvarjal se s preučevanjem mikrointerakcijskih procesov v vsakdanjem življenju
• Človeško interakcijo videl


  Kot igro in ljudi kot igralce na odru
• Uporabljajo nebesedno komunikacijo (npr.: gestika, prostor, mimika obraza…)
• Robert Merton


  Strukturna napetost
• Émile Durkheim


  Anomija
• Cesare Lombroso


  Rojeni zločinec
• Sigmund Freud


  Nadjaz/občutek krivde
• Tradicionalne družbe so statične in se počasi spreminjajo
• Institucij zelo malo (cerkev, družina...), velik pomen imajo sorodstveni odnosi, prevladuje kmetijstvo
• Družbeni nadzor je neformalen (sosedje, prijatelji....), prisotna je nizka delitev dela, prevladujejo pripisane determinante družbenega statusa, migracij je malo, velik vpliv ima religija, mediji...
• Pri modernih družbah pa je obratno
• Družba


  Velika množica različnih družbenih skupin
• Kadar govorimo o družbi, mislimo na veliko število ljudi, ki so s pomočjo kompleksnih povezav združeni v številne naravne ali umetne skupine</b>
• Družbene skupine pa sestavljajo ljudje različnih ras, narodnosti, prepričanj, socialnih položajev…
• S preučevanjem družbenih pojavov se seveda znanstveno ukvarja sociologija, panoga družboslovja
• Ljudje pogosto veliko zahtevamo od družbe, vendar se moramo zavedati, da smo dejansko vsi del družbe, torej vsi se moramo potruditi za izpolnitev pričakovanj in zahtev, ki jih postavljamo družbi
• Res je, da zaradi velikega števila ljudi, posameznik težko in zelo redko vpliva na spremembe in razvoj v družbi, zato imamo določene družbene voditelje
• Socializacija


  Vseživljenjski proces, v katerem se ljudje v interakciji z drugimi ljudmi - pomembnimi drugimi, izoblikovanje družbenih sprejemljivih pravil
• Značilnosti socializacije


  • Prilagaje družbi, vključevanje v njo in sprejemanje kulture
  • Ponotranja družbene vrednote in norme
  • Naučimo prevzemati in opravljati vloge, značilne za to družbo
  • Oblikujemo identiteto in osebnost
  • Samoopredeljevanje v odnosu do drugih (Kdo sem jaz?)
• Socializacija


  Po eni strani individualno osebnostno oblikovanje posameznika, po drugi pa vključevanje v družbeni svet
• Pomembnost socializacije z vidika posameznika

  Ljudje kot pripadniki vrste imamo nedvomno biološko dane zmožnosti pokončne hoje, govora, (pre) oblikovanja okolja ter naše psihofizične potrebe (hrana, spolnost…) so biološko pogojene
• Pomembnost socializacije z vidika družbe

  Vključevanje v družbo in učenje delovanja na družbeno sprejemljive načine, naše vsakdanje življenje, misli, občutja… so del družbenih sil in naših posebnih osebnostnih značilnosti
• Socializacija eden izmed temeljnih procesov, s katerim in prek katerega se družba obnavlja (reproducira)
• Socializacija povezana s konkretnimi značilnostmi (odvisni od): družbenozgodovinskih, gospodarskih, pripadnosti po spolu, etnične pripadnosti in drugih okoliščin
• Socializacija pomembna za vsakega človeka, saj se le v interakciji z drugimi uresničuje kot človeško bitje, nauči se bivati v družbi