geografija - slovenija

• Geografska lega Slovenije

  Lega v stopinjski mreži – Slovenija leži na 46. vzporedniku – zmernotopli pas
• Geografski položaj Slovenije

  • Lega glede na sosednje države
  • Posledica lege na stičišču različnih naravnogeografskih enot: Alp, Panonske kotline, Dinarskega gorstva in Sredozemlja
  • Slovenija ima 5 velikih regij (makroregij): Alpske, Predalpske, Obsredozemske, Obpanonske in Dinarsko – kraške pokrajine
• Razlog za prehod med različnimi naravnogeografskimi enotami je, da se Jadransko morje v tržaškem zalivu zajeda globoko v notranjost (riaški tip obale)
• Prehodnost in geostrateška lega Slovenije

  • Pomembni za promet
  • V zgodovini so se na slovenskem ozemlju odvijali pomembni zgodovinski dogodki
• Geostrateški pomen slovenskega ozemlja


  • Najlažji prehod iz morja v notranjost Evrope med južno Srbijo in južno Francijo
  • Pomembna sta 2 prelaza: Postojnska vrata (Ravbarkomanda) in Trojane
• Geostrateški pomen Slovenije danes

  • Luka Koper je slovensko okno v svet, globalno pomembno podjetje
  • Slovenija je tranzitna država
  • Pomembni sta 2 avtocestni povezavi (Ilirika in Slovenika), ki se navezujeta na evropske cestne koridorje
  • Poleg cestnega pomemben tudi železniški promet, žal je infrastruktura zastarela
• Kamninska sestava vpliva na: izoblikovanost pokrajine (relief), vodovje (vodopropustnost kamnine vpliva ali reke tečejo po površju ali pod površjem), nastanek prsti (pomen za kmetijstvo), poselitev
• Kamnine glede na starost

  • Paleozoiske
  • Mezozoiske
  • Terciarne
  • Kvartarne

  
• Paleozoiske kamnine


  • Najstarejše
  • Nižji deli Predalpskega hribovja in Karavank
  • Površje je bolj uravnano in primerno za poselitev
  • Primer: Tržič, Jezersko

  
• Mezozoiske kamnine


  • Največ – sedimentne kamnine, usedale so se v morju, ki je v mezozoiku zalilo slovensko ozemlje
  • Apnenci, dolomiti – višji predeli Predalpske, Alpske in Dinarskokraške Slovenije
  • So bolj odporne proti preperevanju in eroziji
• Kenozoiske kamnine


  • Terciarne kamnine: lapor v gričevjih Obpanonske Slovenije, fliši v gričevjih Obsredozemske Slovenije
  • Kvartarne kamnine: prod, pesek, glina na dnu dolin, kotlin, ravnin, kraških polj

  
• Nanosi iz proda so pomembna nahajališča talne vode – voda pronica v tla skozi pore v produ. Kjer je podtalnica, je gosta poselitev
• Kamnine glede na nastanek


  • Magmatske
  • Sedimentne
  • Metamorfne

  
• Magmatske kamnine v Sloveniji


  • Predstavljajo 3% kamnin
  • Najdemo jih na Periadriatskem šivu: severna veriga Karavank, Pohorje, pogorje Raduha-Smrekovec
  • Primer: granodiorit – tonalit, vulkanski tuf, granit

  
• Metamorfne kamnine v Sloveniji


  • Predstavljajo 4% kamnin
  • Nastajajo z metamorfozo: kamnina se je pogreznila v zemljino notranjost, se tam stalila, zunanje sile so jo dvignile na površje
  • Primer: gnajs, marmor, skrilavec

  
• Sedimentne kamnine


  • Mehanske
  • Kemične
  • Biokemične
• Mehanske sedimentne kamnine


  • Nesprijete: grušč, prod, pesek, glina
  • Sprijete: breča, konglomerat, peščenjak, glinavec, fliš, lapor

  
• Fliš


  Menjavanje plasti peščenjaka in laporja, sedimenti, ki so se usedali v zalivu Jadranskega morja
• Lapor


  Sprijeta glina, apnenec in dolomit, sedimenti, ki so se usedali v zalivu Panonskega morja

  
• Lapor in fliš sta slabo odporni kamnini, ob močnih nalivih prihaja do usadov, kar najbolj prizadane kmetijstvo
• Kemične in biokemične sedimentne kamnine

  Nastanejo s kemičnim usedanjem in z usedanjem ostankov odmrlih rastlin in živali v morju, apnenec in dolomit
• V katerem obdobju zemeljske zgodovine so usedali sedimenti, iz katerih sta nastala apnenec in dolomit?
• Kamnine glede na kemično sestavo

  • Silikatne
  • Karbonatne
• Silikatne kamnine


  • Prevladuje mineral silicija
  • So vodonepropustne, zato je površinska rečna mreža
  • Na silikatnih kamninah so kisle prsti
• Karbonatne kamnine


  • Prevladuje mineral kalcita
  • So vodopropustne, glavni preoblikovalni proces je korozija – kemično razstapljanje apnenca, tu je kraški relief
  • Na karbonatnih kamninah so prsti bazične
• Kamnine glede na fizikalne (mehanske) lastnosti

  • Trde kamnine
  • Mehke kamnine

  
• Trde kamnine


  • Apnenec, dolomit
  • Počasi preperevajo, prsti so plitve, reke so vrezale v kamnine ozke in globoke doline, površje je bolj strmo, posledično je manj poselitve

  
• Mehke kamnine


  • Največ je nesprijetih sedimentnih, hitreje preperevajo, prsti so debelejše, prevladujejo v dolinah, poselitev je posledično bolj gosta

  
• Geološki razvoj na ozemlju današnje Slovenije – nastanek reliefa

  1. Konec paleozoika – dvigne se prvo kopno na območju Karavank in Predalpskega hribovja

  2. Nato za 200 milijonov let – mezozoik površje spet zalije morje, v katerem so se odlagali sedimenti in se usedali odmrli organizmi

  3. Sredi mezozoika, v juri, se od severnega dela afriške plošče začnejo ločevati manjše mikroplošče, med njimi tudi jadranska

  4. Konec mezozoika se začne alpidska orogeneza – približevanje jadranske in evrazijske litosferske plošče

  5. V kenozoiku, v terciarju, je višek alpidske orogeneze, stik Jadranske in evrazijske plošče

  6. Takrat pride do dviganja, gubanja in razlamljanja Alp, Predalpskega hribovja in Dinarskega gorstva, v zatoku Jadranskega in Panonskega morja se dvignejo terciarna gričevja

  7. Istočasno pride do ugrezanja, nastale so kotline, kraška polja
• Periadriatski šiv


  • Stik med evrazijsko in jadransko litosfersko ploščo
  • Geotektonsko razdelimo Slovenijo na Alpide (severno od šiva) in Dinaride (južno od šiva)
• V kvartarju, v pleistocenu


  Gorska poledenitev, najizrazitejša v Julijskih Alpah
• Terciarna gričevja


  Gričevja so rezultat tektonike, rečne erozije in akumulacije
• Periadriatski šiv


  Stik med evrazijsko in jadransko litosfersko ploščo
• Geotektonska razdelitev Slovenije


  • Alpide: severno od Periadriatskega šiva (severno obrobje Karavank, Pohorje, Strojna, Kozjak)
  • Dinaride: južno od Periadriatskega šiva (večina Alp, Dinarsko gorstvo, Predalpsko hribovje)
• V kvartarju, v pleistocenu - gorska poledenitev
• Julijske Alpe


  • Višje in bližje morju, od katerega prihaja vlažen zrak in je posledično več padavin
• Medledene dobe


  1. Otoplitev - ledenik se je umaknil, reke so takrat odnašale sedimente v dna dolin, kotlin (kvartarne naplavine/nesprijete mehanske sedimentne kamnine: prod, pesek, pesek, glina)

  2. Material so reke odlagale v obliki vršajev, ker so imele veliko vode, so prestavljale struge in nastale so rečno – ledeniške (fluvioglacialne terase) na Deželi
• Reke, ki so odnašale sedimente v Ljubljansko kotlino


  • Sava
  • Kamniška Bistrica
  • Tržiška Bistrica
  • Kokra
• Reke, ki so odnašale sedimente v Celjsko kotlino


  • Savinja
• Reke, ki so odnašale sedimente v Podravje

  • Drava