Antični Rim

Cards (38)

  • lega rimske kulture:
    • Apeninski polotok
    • pokrajina Lacij
    • rodovitno območje, dovolj padavin
    • bližina morja (pristanišče Ostija)
    • reka Tibera
    • Grki (jug), Etruščani (sever)
  • nastanek Rima:
    • 21. april 753 pr. n. št. (po izočilu)
    • mit o nastanku: -> Enej : Venera, potomci trojancev; -> Romul in Rem : totemistični kult volkulje
    • rast latinskega naselja v več etapah (9. stoletje pr. n. št.)
    • širitev na vseh 7 rimskih gričev
  • V času nastanka antičnega Rima so se na Apeninih nahajali tudi Grki ter Etruščani.
  • Etruščani:
    • središče v Toskani
    • mestne države
    • kraljevina ---> aristokratska ureditev
    • vpliv = zlati venec, žezlo z orlovo glavo, triumf vojskovodje, sveženj šib
    • pomembna vloga žensk v družbi
  • rimska družbena ureditev:
    • družine (familije) - rodovi (gens) - bratstvo (kurije) - plemena (tribusi)
    • 300 rodov - 30 bratstev - 3 plemena = rimsko ljudstvo
  • družine (familije):
    • oče (pater familias) in mati
    • vsi sinovi z ženami
    • neporočene hčere
    • sužnji
    • gospodarsko odvisni svobodnjaki (klienti)
  • oče družine (pater familias):
    • neomejena oblast nad vsemi člani (smrt, življenje)
    • politično predstavništvo družine
    • premoženje
    • svečeniška funkcija (hišni bogovi)
  • Rimska družba se je delila na 2 stanova, in sicer na patricije in plebejce.
  • patrciji:
    • izvor = potomci prvotnih naseljencev
    • veliko premoženje in privilegiji
    • edini prvi državljani, vojaška služba
  • plebejci (plebs):
    • izvor = podrejeno okoliško prebivalstvo in priseljenci
    • mali posestniki, trgovci, obrtniki (svobodni!)
    • brez političnih pravic, vedno večja obdavčitev -> kasneje konflikt
  • proletariat:
    • revnejši del prebivalstva
    • ne plačujejo davkov
    • ne služijo v vojski
  • rimska državna ureditev = kraljevina -> republika -> cesarstvo
  • obdobje kraljevine: (753 - 509 pr. n. št.)
    • Rim = mestna država
    • delitev prebivalstva (10.000): 30 kurij > 3 okraji
    • delitev dela = moški -> delo na polju ali v obrti; ženske -> gospodinjstvo, materinstvo
    • vojska = vsaka kurija prispeva 10 konjenikov in 100 pešakov
    • osnova bogastva = zemlja
    • delitev prebivalstva: patriciji, plebejci in (redki) sužnji
    • vera = politeizem
  • volilna kraljevina:
    • kralja (rex) izvoli ljudstvo na predlog sveta starešin (senat)
    • kraljeva oblast ni dedna
    • najvišja politična, sodna, verska in vojaška oblast
    • pomoč uradnikov
    • kralja omejuje senat
  • 7 rimskih kraljev v obdobju kraljevine:
    • prvi kralj = Romul
    • zgodovinsko dokazani zadnji trije (etruščanski) kralji
  • kralj Romul (753-715 pr. n. št.)
    • ustanovitelj in prvi kralj Rima
    • oblikovanje skupne identitete skupnosti 7 gričev
    • legenda o kraji Sabink (pomankanje žensk, grožnja konflikta, pomiritev)
  • kralj Tarkvinij Starejši: (616-579 pr. n. št.)
    • podreditev večine latinskih mest
    • uvedba rimskih iger
    • izgradnja: Circus Maximus (stadion, gledališče), kloaka (kanalizacija, izsuševanje močvirij)
  • Tarkvinij Ošabni: (534-509 pr. n. št.)
    • graditelj in tiran
    • zadnji rimski kralj -> 509 pr. n. št. ga Rimljani odstavijo
    • sovpad izgona s splošnim zatonom Etruščanov
  • nastanek rimske republike:
    • "res publica" = stvar ljudstva (skupna, javna stvar)
    • oblast prevzamejo patriciji
  • obdobje republike = 509-27 pr. n. št.
  • delitev politične oblasti v času republike:
    • senat
    • magistrati
    • zbori
  • senat:
    • 300-600 (900) članov
    • nekdanji magistrati (sprva le patriciji)
    • predlaganje zakonov (odločanje: ljudski zbori)
    • notranja politika (finance, uradovanje)
    • zunanja politika
  • magistrati:
    • 2 konzula (najmočnejši položaj)= vrhovni poveljnik in sodnik, vodenje senata in ljudskih zborov; medsebojni nadzor (veto)
    • pretorji = sodna oblast (8)
    • cenzorji = popis prebivalstva in premoženja, skrb za javno moralo
    • edili = policijski in tržni nadzor, skrb za svetišča in slavja
    • kvestorji = upravljanje državne blagajne
  • ljudski zbori (skupščine):
    • volitve magistrov
    • odločanje o vojni in miru
    • sprejemanje zakonov
    • moč v rokah patricijev
  • funkcija diktatorja:
    • čas vojne ali nevarnosti -> izvoljen (na predlog konzula) za 6 mesecev
    • vodi državo in vojsko
  • boj plebejcev za politične pravice (5. stoletje - 3. stoletje pr. n. št.)
    • ljudski tribuni (sprva 2, kasneje 10) -> pravica veta na odločitva senata in magistratov, nedotakljivost
    • zakonik 7 plošč -> pravo prvič zapisano (do tedaj: patriciji - svečeniki)
    • dostop do uradniških služb (magistrali, konzuli) -> vseeno prevlada patricijev
    • vrhunec = sklepi plebejskih skupščin (plebiscit) dobijo zakonsko veljavo
  • reforma vojske: (5. stoletje pr. n. št.)
    • uvedba težko oborožene konjenice
    • financiranje vojaške opreme je zadeva posameznika -> centurije višjih razredov boljše (boljša oprema)
    • timokratska ureditev
  • timokratska ureditev:
    • delitev moških na 5 premoženjskih razredov
    • najpremožnejši razred prispeva največ (centurij -> politični vpliv)
    • najbolj revni v vojski ne sodelujejo
  • osvajanje Apeninskega polotoka:
    • podreditev etruščanskih mest (5. stoletje pr. n. št.)
    • Keltska katastrofa (4. stoletje pr. n. št.) = oplenitev Rima
    • prevlada nad latinskimi mesti
    • prevlada nad južno Italijo = boj z epirskim kraljem Pirom (3. stoletje pr. n. št.)
  • Pirova zmaga = zmaga s pogubnimi posledicami za zmagovalca
  • rimska uprava na Apeninskem polotoku:
    • načelo "devide et impera" (deli in vladaj)
    • različna stopnja povezanosti z Rimom in obseg pravic
    • podpihovanje nasprotij med podrejenimi skupnostmi -> preprečitev oblikovanja skupnega nasprotnika
    • rimske državljanske kolonije = vse državljanske pravice
    • municipiji = samouprava, trgovanje z Rimom, brez političnih pravic
    • zavestniška? mesta = avtonomija, prispevanje vojakov ali ladij, podrejena zunanja politika
  • v 1. stoletju pr. n. št. vse prebivalstvo do reke Pad dobi rimsko državljantvo.
  • rimske vojne s Kartažani:
    • Kartagina (danes Tunis)= feničanska kolonija (Tir); prevlada zahodnemu Sredozemlju (tudi zahodni del Sicilije); trgovski stik z Vzhodom, Egiptom, Britanijo
    • trk ob rimske interese -> 3 punske vojne
    • Kartažani so bili boljši pomorščaki
    • rimska prilagoditev = vran (lesen most z železno konci s katerim so se Rimljani lahko vkrcali na nasprotnikove ladje)
  • prva punska vojna: (264-241 pr. n. št.)
    • večina bojev na Siciliji
    • prilagoditev (vran) in zmaga Rimljanov
    • Sicilija, Sardinija, Korzika -> prve rimske province
  • druga punska vojna: (218-201 pr. n. št.)
    • Hanibalov pohod čez Alpe (s sloni)
    • bitka pri Kanah -> Rim na robu poraza (propada)
    • rimski napad v Španiji in Afriki -> odpoklic Hanibala (Hispanija = rimska provinca)
    • bitka pri Zami -> zmaga Rimljanov; uničenje mornarice; izguba čezmorskih posesti
  • tretja punska vojna: (149-146 pr. n. št.)
    • rimska osvojitev Kartagine (Scipion Afričan)
    • oplenitev, razrušitev, posip s soljo
    • provinca Afrika
  • rimsko osvajanje Balkana in Male Azije:
    • Ilirsko kraljestvo
    • Severna Italija (provinca Galija)
    • Makedonija in Anajska zveza
    • Mala Azija (Selevkidska država, Pergamon)
  • posledica širjenja rimske države:
    • dotok denarja (vojni plen, odškodnine, davki) -> vrhni sloj
    • uveljavitev denarne menjave
    • propadanje malih kmetov = odsotnost zaradi vojne -> neobdelanost in propad zemljišč; obogatitev veleposestnikov; večanje revnega mestnega prebivalstva (proletarii)