Homeostaza (vzdrževanje relativno konstantnega notranjega okolja)
Jemanje energije od zunaj in njena transformacija
Odgovarjajo na dražljaje
Adaptacija na okolje
Makromolekule lahko polimerizirajo spontano v primernih okoliščinah
Samoreplikacija (samopodvojevanje)
Kritično za nastanek življenja
RNA molekula
Makromolekula, ki je sposobna samopodvojevanja in daje zapis za nastanek proteinov
RNA molekula
Obdana z lipidnim ovojem
Sistemi za tvorbo in uporabo metabolne energije
Glikoliza
Fotosinteza
Oksidativna fosforilacija (celično dihanje)
Celice so temeljni gradniki vsakega živega organizma in imajo mnoge skupne lastnosti, čeprav so si po obliki, velikosti in delovanju zelo različne
Organel
Z membrano obdan celični razdelek
Prokariontska celica
Preprosta in manjša od evkariontske, dedni zapis na eni krožni molekuli DNA, ki ni povezana z beljakovinami, ni jedra, ribosomi so manjši, organelov ni, deli se s cepitvijo
Evkariontska celica
Večja od prokariontske (v povprečju 10 – 100 mikrometrov), dedni zapis je na več linearni molekulah DNA, ki so obdane s histoni, jedro je, ribosomi so večji, citoplazma je fragmentirana na številne organele, deli se z mitozo oz. mejozo
Plazmalema (plazemska membrana)
Celično membrano, ki obdaja evkariontsko celico
Celični predelki v evkariontski celici
Citoplazma
Celično jedro
Citosol
Membranski predelki
Citoskelet
Membranski predelki v evkariontski celici
Vezikli (mešički)
Endoplazemski retikulum
Golgijev aparat
Mitohondriji
Lizosomi
Peroksisomi
Citoskelet
Daje celici obliko, ji omogoča gibanje in delitev ter sodeluje pri razporejanju in transportu membranskih predelkov iz enega dela celice v drugega
Osnovni tipi tkiv v človeškem organizmu
Krovno (epitelij)
Vezivo
Mišično
Živčno
Oblika celice
Tesno povezana z njeno funkcijo in s stopnjo diferenciacije
Oblike celic
Kroglasta
Ploščata
Kubična
Visokoprizmatska
Vretenasta
Asimetrična
Izodiametrična
Posledica dejstva, da eritrocit nima jedra
Oblika bikonkavnega diska, kar povečuje razmerje med površino in volumnom
Večja prožnost, ki omogoča prehod skozi ozke kapilare
Več prostora za hemoglobin, ki veže in prenaša kisik
Daljša življenjska doba (približno 120 dni)
Zakaj imajo celice organele
Ločevanje različnih celičnih procesov
Specializacija organelov za učinkovitejše izvajanje določenih nalog
Povečana površina za različne celične procese
Razdeljene kemijske reakcije v specializiranih okoljih
Zaščita in izolacija občutljivih celičnih komponent
Citosol
Gelu podobna tekočina, ki zapolnjuje notranjost celic, sestavljena iz vode, različnih raztopljenih ionov, majhnih molekul in makromolekul
Procesi, ki potekajo v citosolu
Presnovne poti (glikoliza, pentozofosfatna pot, sinteza maščobnih kislin)
Sinteza beljakovin s prevajanjem
Zvijanje in posttranslacijske modifikacije proteinov
Organizacija in gibanje citoskeleta
Transport majhnih molekul, ionov in vmesnih produktov presnove
Prenos signalov
Procesi razstrupljanja
Shranjevanje glikogena
Plazmalema
Celična membrana, sestavljena iz fosfolipidnega dvosloja z vgrajenimi beljakovinami, ki ločuje celico od okolja, nadzoruje gibanje snovi v celico in iz nje, je selektivno prepustna, sodeluje pri endocitozi in eksocitozi
Presnova
Procesi, pri katerih se ATP, NADH in NADPH prenašajo med različnimi celičnimi predeli
Celično signaliziranje
Prenos signalov z receptorjev na celični površini do jedra in drugih organelov
V citosolu potekajo nekateri procesi razstrupljanja, predvsem v jetrnih celicah (hepatocitih)
V citosolu jeter in mišičnih celic je shranjen glikogen, ki je skladiščna oblika glukoze
Plazmalema
Celična membrana, sestavljena iz fosfolipidnega dvosloja z vgrajenimi beljakovinami
Plazmalema
Loči celico od okolja (6-10 nm debela)
Ima nadzor nad gibanjem snovi v celico in iz nje
Je selektivno prepustna, kar omogoča prehod molekul
Sodeluje pri procesih endocitoze in eksocitoze
Ima ključno vlogo pri celični signalizaciji
Vključena je v celično adhezijo
Je dinamična in tekoča, kar omogoča bočno gibanje lipidov in beljakovin
Deluje kot zaščitna pregrada, ki ščiti celico pred potencialno škodljivimi snovmi in uravnava vstop molekul
Pomaga vzdrževati notranje okolje, potrebno za delovanje celice
Jedro
Z membrano vezan organel v evkariontskih celicah, ki vsebuje genetski material in ima ključno vlogo pri uravnavanju celičnih dejavnosti
Jedro
Obdaja ga dvoslojna jedrska ovojnica z jedrnimi porami
Pod membrano je jedrna lamina, ki zagotavlja strukturno podporo in pomaga ohranjati obliko jedra
Notranjost jedra vsebuje nukleoplazmo in nukleole, ki sodelujejo pri sestavljanju ribosomov
V jedru se nahaja celični genetski material v obliki kromosomov
V jedru poteka transkripcija, pri kateri se molekule RNK sintetizirajo iz predlog DNK
Endoplazmenski retikulum
Zapletena in obsežna mreža membranskih struktur v evkariontskih celicah, ki ima ključno vlogo pri različnih celičnih procesih
Gladki endoplazemski retikulum (SER)
Sintetizira različne lipide, vključno s fosfolipidi in holesterolom
Vsebuje encime, ki sodelujejo pri razstrupljanju in presnovi različnih snovi
Deluje kot zalogovnik kalcija in uravnava raven kalcija v celici
Grobi / zrnati endoplazemski retikulum (RER)
Na njegovi površini so pritrjeni ribosomi, ki sintetizirajo beljakovine, namenjene vgradnji v celično membrano ali izločanju zunaj celice
Zagotavlja okolje, v katerem se lahko novo sintetizirani proteini pravilno zložijo v funkcionalne tridimenzionalne oblike
Ima mehanizme, ki zagotavljajo, da lahko le pravilno zloženi in funkcionalni proteini dosežejo svoj končni cilj
Golgijev aparat
Sestavljen iz niza sploščenih, z membrano povezanih vrečk, imenovanih cisterne
Golgijev aparat
Ima tri različna območja: cis-Golgijevo omrežje, Golgijeve skladovnice in trans-Golgijevo omrežje
Sortira beljakovine in lipide, prejete iz ER, in jih usmeri na ustrezna mesta v celici
Sodeluje pri nastajanju različnih vrst veziklov in ima ključno vlogo pri nastanku lizosomov
Je polaren
Endosomi
Z membrano vezan predel, ki ga najdemo v evkariontskih celicah, nastane v procesu endocitoze in ima ključno vlogo pri razvrščanju molekul za različne destinacije
Mitohondrij
"Celična tovarna energije", ker v njem nastaja ATP
Mitohondrij
Ima lastno DNK, znano kot mitohondrijska DNK (mtDNA)
Zunanja membrana obdaja organel in deluje kot zaščitna pregrada
Medmembranski prostor je prostor med zunanjo in notranjo membrano
Notranja membrana je močno nagubana in tvori strukture kriste, na katerih poteka oksidativna fosforilacija
Matriks je prostor znotraj notranje membrane, kjer poteka Krebsov cikel