histologija

• Histologija je veda, ki preučuje mikroskopsko zgradbo zdravih tkiv in organov. Histologija skuša čimbolj povezati strukturo in funkcijo človeškega organizma. Pri svojem delu se zdravniki srečujejo z izdelanimi histološkimi preparati. Za korektno in kritično tolmačenje rezultatov analize je potrebno poznati način nastanka preparatov oziroma obvladati osove histoloških tehnik.

  
• Faze izdelave trajnih histoloških preparatov

  • odvzem materiala in fiksacija
  • vmesna sredstva I (odstranjevanje vode – dehidracija)
  • prepajanje in zalivanje
  • rezanje in lepljenje rezin na objektna stekelca
  • vmesna sredstva II za deparafinizacijo
  • barvanje
  • vmesna sredstva III za dehidracijo – odstranitev vode po barvanju
  • vklapljanje in pokrivanje
• Fiksacija


  Osnovna naloga fiksacije je, da ustavi procese po smrti in ohrani tkivo v takem stanju, ki je najbolj podobno strukturi za živa (prepreči učinek lastnih encimov in gnilobnih bakterij)
• Najpogostejši fiksativi


  • formalin 4–10%, nevtralizirani formalin s pH 7
  • metanol
  • Bouin
  • Delanay
• Vmesna sredstva I


  1. Odstranjevanje fiksativa z izpiranjem pod tekočo vodo

  2. Odstranjevanje vode – dehidracija z vrsto alkoholov rastoče koncentracije vse do absolutnega alkohola

  3. Odstranjevanje alkohola z organskimi topili (npr. s ksilolom)
• Prepajanje in zalivanje tkiva v tekočem parafinu

  Dosežemo trdoto tkiva, primerno za rezanje v tanke rezine
• Rezanje in lepljenje rezin

  1. Blok tkiva v parafinu režemo z mikrotomom

  2. Rezine debeline 4 – 10 μm lepimo na objektna stekelca

  
• Vmesna sredstva II


  1. Odstranjevanje parafina z organskim topilom ksilolom in alkoholi padajoče koncentracije

  2. Spiranje tkiva z vodo, da pripravimo vzorec za barvanje z vodotopnimi barvili
• Barvanje histoloških rezin


  • Razen pigmentov, ki imajo lastno barvo, so vsa druga tkiva pod mikroskopom brezbarvna
  • S histološkim barvanjem prikažemo sestavne dele tkiva v različnih barvah

  
• Skupine barvil glede na vrednost pH

  • kisla (anionska)
  • bazična (kationska)
  • metakromatska
  • polikromatska (nevtralna)
  • indiferentna
  • fluorescenčna
• Vmesna sredstva III


  Odstranjevanje vode z alkoholom rastoče koncentracije in s ksilolom po končanem barvanju
• Vklapljanje in prekrivanje preparata

  1. Vklapljanje v naravne in umetne smole (kanadski balzam)

  2. Pokrivanje s krovnim stekelcem
• Standardne barvne metode


  • Hematoksilin in eozin (HE)
  • Trikromno barvanje po Massonu
  • Barvanje po Goldnerju
  • PAS (Periodic Acid Schiff's)
  • Best
  • Kreyberg
  • Barvanje s Sudanskimi barvili
  • Rezorcinski fuksin po metodi Weigert
  • Metakromatično barvanje
  • Barvanje po Giemsi in May – Grünwald – Giemsi (Pappenheimu)
• Barvanje s Sudanskimi barvili

  Splošno uporaben način za prikaz nevtralnih maščob
• Barvanje s Sudanskimi barvili

  1. Tkivo navadno režemo zamrz-njeno zaradi topnosti maščobnega tkiva v or-ganskih topilih

  2. Po metodi Sudan III se obarva maščoba oranžno

  3. Po metodi Sudan black pa črno
• Rezorcinski fuksin po metodi Weigert

  Obarva elastična vlakna v temnovijoličasti barvi
• Metakromatično barvanje


  Barvanje, kjer se tkivne strukture obarvajo v drugačni barvi, kot je barva barvila
• Toluidinsko modrilo


  Obarva zrnca tkivnih bazofilcev vijoličasto, ostala tkiva pa modro

  
• Barvanje po Giemsi


  Eritrociti se obarvajo rdeče, citoplazma celic modro in jedra vijoličasto

  
• Barvanje po Pappenheimu


  1. Preparat najprej obarvamo po May – Grünwaldu, nato pa še po Giemsi

  2. Jedra celic se obarvajo vijoličasto do temno modro, citoplazma modro, eozinofilna zrnca rdeče, nevtrofilna bledorožnato in bazofilna vijoličasto
• Supravitalno barvanje


  Barvanje nefiksirane tkiva takoj po odvzemu vzorca ali smrti organizma z brilijantnim krezilnim modrilom

  
• Vitalno barvanje


  Barvanje, ko živemu organizmu pod kožo injiciramo barvilo
• Barvanje z železovim hematoksilinom po Heidenheinu


  Uporaba železovega galuna in železovega hematoksilina, v črni barvi izstopajo jedra celic in prečna progavost mišičnine
• Prikaz ožiljenosti tkiv ali organov

  Injiciramo barvilo v večje žile, v tkivni rezini nato jedra kontrastno obarvamo z bazičnim rdečilom

  
• Srebrilne tehnike


  • Po Gömoriju
  • Po Levaditiju
  • Po Golgiju
• Srebrenje po Gömoriju


  Retikulinska vlakna impregniramo na objektnem stekelcu s srebrovimi solmi, posrebrijo se v črni barvi

  
• Srebrenje po Levaditiju

  Nevrofilamenti (intermediarni filamenti) se prikažejo v rjavi barvi

  
• Srebrenje po Golgiju


  Nevroni in izrastki se obarvajo temnorjavo
• Hisokemična metoda za prikaz oksidativnega encima NADH – dehidrogenaze


  Reakcijski produkt je obarvan modro
• Imunohistokemijske metode


  Prikažejo sestavine celic in tkiv, ki imajo lastnosti antigena, proti katerim drug organizem tvori specifična protitelesa
• Imunohistokemijske metode


  1. Protitelesa označimo z encimi, npr. s hrenovo peroksidazo ali z alkalno fosfatazo

  2. Imunski kompleks peroksidaza – antiperoksidaza (PAP) reagira z barvilom diaminobenzidinom, nastane rjav, netopen polimerizacijski produkt
• EnVision in Labeled StreptAvidin-Biotin (LSAB)

  Danes pri nas najbolj uporabljane imunohistokemijske metode
• Hibridizacija »in situ«


  Specifična tehnika za prikaz RNA ali DNA v celicah tkivnih rezin

  
• Celična kultura


  Omogoča gojenje celic v kemično določenem mediju, ki so mu dodani razni hormoni, rastni faktorji in serumi
• Prehodni epitelij


  Celice razporejene v dveh do največ štirih skladih v razpetem sečnem mehurju, v pet do šest skladov v skrčenem sečnem mehurju

  
• Večvrstni visokoprizmatski epitelij


  • Vse celice imajo stik z bazalno membrano, nimajo pa stika s površino, zato ležijo jedra v različnih ravneh (v več vrstah)
  • Na prosti površini imajo migetalke
  • Med epitelijskimi celicami so žleze čašice

  
• Večvrstni visokoprizmatski epitelij


  • Pokriva del dihalne poti, zato se pogosto imenuje tudi respiratorni epitelij
• Strukture na površju epitelijskih celic delimo glede na nahajališče na apikalne, lateralne in bazalne

  
• Apikalne strukture


  • Mikrovilusi, stereociliji in migetalke
  • Njihova funkcija je povečanje prostega površja epitelijskih celic ter premikanje snovi

  
• Mikrovilusi


  • Nahajajo se najpogosteje na celicah s sekrecijsko in resorpcijsko funkcijo
  • Obdani so z glikokaliksom, ki je tanka, amorfna, puhasta prevleka sestavljena iz ostankov ogljikovih hidratov, glikoproteinov in glikolipidov
  • Mikrovilusi, obdani z glikokaliksom, so v svetlobnem mikroskopu vidni kot ščetkasti obrobek