evolucijski prednik je vrsta zelenih alg v selinskih vodah
zelene alge se z rastlinami primerjajo v: celični steni iz celuloze, delitvi celice s celično ploščo, fotosintezno barvilo klorofil a založba snovi škrob, podobni geni v rRNA
alge imajo enostavnejšo zgradbo kot rastline
večcelične alge imajo telo iz steljke, ki nima tkiv ali organov in je tanka
krovno tkivo z voščeno kutikulo ščiti rastlino pred izgubo vode na kopnem
vrste rastlin so mahovi, praprotnice in semenke
semenke delijo na golosemenke in kritosemenke
kritosemenke delimo na dvokaličnice in enokaličnice
plastidi, vakuole in celična stena pritrjenim rastlinam omogočajo avtotrofni metabolizem in pokončno rast
med plastidami so najpogostejši zeleni kloroplasti in prosojni aminoplasti s škrobom
vakuola daje celici čvrstost, rastlina ne ovene
Z antociani obarvane vakuole dajo cvetu barvo - opraševalci
celulozna celična stena daje celicam obliko in trdnost, s tem nudi oporo rastlinskim organom, ki je pomembna za pokončno steblo
Vakuola
Zapolnjuje osrednji del celice, obdana je z membrano, v njeni notranjosti je voda z raztopljenimi snovmi.
Turgorski tlak- polna vakuola potisne citoplazmo napolnjeno z organeli
proti celični membrani in steni →čvrstost celic.
V vodi so raztopljeni ioni, sladkorji in aminokisline; hrani tudi založne snovi (beljakovine), strupene snovi (kovine), encime za razgradnjo neuporabnih snovi.
Barvila v vakuoli obarvajo cvetove, ki privabljajo opraševalce. Hrani tudi trpke in neužitne snovi za zaščito.
Plastidi
Obdani z dvema membranama, svoj DNA, ribosome. Kloroplasti (klorofil)- fotosinteza.
Kromoplasti (karotenoidi)- cvetivi, plod.
Amiloplasti – korenine, skladiščijo škrob.
Celična stena
Prekriva celično membrano, daje celici obliko in oporo, grajena iz celuloze, za izmenjavo snovi so v steni majhne pore (plazmodezme).
Celična stena tanka in prožna, zato različnih oblik- kockaste, okrogle, zvezdaste, stebričaste.
Vsebuje vse organele za fotosintezo, skladiščenje, izmenjavo snovi, barvanje delov… nekatere stene vsebujejo tudi polimer -lignin, stene postanejo toge, neprepustne. Takšna celica ko konča izgradnjo umre in postane mrtva celica (zelo trda stena).
Krovno tkivo
Pokriva telo rastline, na mladih rastlinah povrhnjica. Boljšo zaščito zagotavlja voščena plast kutikula.
Imajo tudi celice zapiralke, ki oblikujejo listne reže (izmenjava plina z okoljem).
Povrhnjica lahko ima tudi izrastke- laski, ki olajšajo preživetje.
Na olesenelih delih rastlin se oblikuje pluta, ki je iz olesenelih neprepustnih celic.
Osnovno tkivo
V steblu kot oporno tkivo, v listih za fotosintezo, v koreninah za skladiščenje snovi.
Pri vodnih rastlinah tudi kot prezračevalno tkivo (lokvanj).
Prevodno tkivo
Prevaja snovi po rastlinskem telesu na daljše razdalje.
Med organi in daje oporo.
Ksilem prevaja vodo in anorganske snovi (korenine dobijo iz tal) → hranila za rastlino. Celice v ksilemu, ki prevajajo vodo so v obliki cevi, traheide so ksilemske celice, ki so nekoliko ožje in
zašiljene, medtem ko traheje so širše in sodčaste.
Floem prevaja organske snovi, ki jih rastlina izdela sama – listi, korenine, gomolji. Celice so žive imajo tanko celično steno → celice sitastih cevi (nimajo jedra, vakuole, ribosomov, malo
mitohondrijev imajo celično membrano in plastide). Uravnavajo jih celice spremljevalke → tvorba sitastih por za pretok floema. Sitaste celice → ožje- praprotnice, golosemenke.
Meristemsko tkivo
Nastajajo nove celice.
Meristemske celice so majhne, s tanko celično steno, gosto
citoplazmo, veliko ribosomov, mitohondrijev, vakuol.
Apikalni meristem je razvit na vršičku korenine in stebla → podaljšanje stebla, korenin.
Meristem sta tudi prevodni in plutni kambij, ki oblikujeta les, lubje in pluto → debeljenje stebla, korenin.
Korenine
Pritrdi rastlino na tla, sprejema vodo in anorganske snovi, skladišči snovi (škrob). Več korenin povezuje v koreninski sistem, ima eno glavno korenino (najdaljša, najdebelejša) iz nje izraščajo stranske korenine. Nadomestne korenine začno rasti ob zakrnitvi glavne - tvorijo lasten sistem imenovan šopast koreninski sistem.
Korenina se podaljšuje na vršičkih → apikalni meristem korenine, nepoškodovanega prekriva koreninska čepica (sluz, za lažje drsenje).
KORENINA
Na površini korenine je povrhnjica, kjer nekatere celice prstasto podaljšajo v koreninske laske. V osrednjem delu - žila (ksilem+ floem). Med povrhnjico in žilo - skorja.
Transport anorganskih snovi in vode od koreninskih laskov skozi skorjo:
-- Transport po simplastu ali po notranjosti celic, ki so medsebojno povezane s porami.
-- Transport po apoplastu ali po celičnih stenah in medceličnih prostorih.
KORENINA
Nastanek stranskih korenin v periciklu (notranjost korenine) →ustvari meristemske celice.
Oporne korenine izraščajo iz nadzemnega stebla in se zasidrajo v tla ter tako povečajo oporo.
Zračne korenine sprejemajo vodo iz ozračja, korenine zajedavskih rastlin vstopajo v prevodna tkiva drugih rastlin in jih izrabljajo.
Mikoriza korenin- talne glive obdajo korenino kot plašč in jo oskrbujejo z vodo in anorganskimi snovmi, rastlina ji daje organske snovi.
Steblo
Daje oporo, izraščanje listov, prenašanje snovi med korenino in listi, skladišči snovi. Podaljša se v vršičke, kjer apikalni meristemski poganjka, ki tvori liste.
Kolence- kjer izraščajo listi ; členek- kjer je steblo neolistano. V kolencu je zalistni brst iz njega zraste stranski poganjek. Na površini stebla je povrhnjica prekrita s kutikulo.
Žilni kambij- je skupina meristemskih celic je nedovršna. Pri enokaličnicah v žili ni kambija - žila je dovršena. Dvokaličnice imajo žile običajno razporejene krožno okoli osrednjega
stržena. Enokaličnice imajo razporejene po celotnem steblu.
STEBLO
Med povrhnjico in žilami je skorja, ki v zunanjih delih vsebuje kloroplaste.
Lahko skladišči vodo v primeru suše. Stolon je stranski poganjek, ki zraste iz zalistnega brsta v spodnjem delu rastline. Stranski poganjek se lahko preobrazi v trn ali vitico, podzemni deli se
lahko spremenijo v gomolj ali koreniko (škrob).
Listi
Tvorjeni iz apikalnega meristema, majhne listne zasnove se ploščato razrastejo in tvorijo listno ploskev (fotosinteza). List se stebla drži z listnim dnom. Med njima je zožen pecelj. Sedeči listi nimajo peclja.
Listna ploskev je lahko cela ali deljena na globje krpe ali sestavljena iz manjših lističev. Tudi listni rob je različno oblikovan (gladek, valovit, nazobčan). V vsakem kolencu zraste po en list (premenjalna namestitev listov), dva lista (nasprotna namestitev listov) ali več (vretenčasta namestitev listov).
LISTI
Na površini lista je povrhnjica s kutikulo za zaščito in listnimi režami za izmenjavo plinov. V njegovi notranjosti je listna sredica, ki jo sestavljajo celice fotosinteznega tkiva, med njimi so žile (floem + ksilem). Celice fotosinteznega tkiva vsebujejo veliko kloroplastov, so stebričaste.
Gobasto tkivo- tkivo iz celic nepravilnih oblik, z obsežnim zračnim medceličnim prostorom (hiter prenos CO 2 do stebričastega tkiva).
LISTI
Ko je v vakuoli veliko vode, sta celici zapiralki ledvičaste oblike in razmaknjeni, taki da se med njima odpre medcelični prostor - reža. Transpiracija- mehanizem preprečevanja izgube vode
(celici zapiralki postaneta ohlapni, izgubita obliko in se zapreta).
Listi so lahko mesnati za skladiščenje vode, trnasti ali vitičasti. Lahko tvorijo čebulo, kjer shranjujejo založne snovi, te se skladiščijo tudi v kličnih listih. Lahko oblikujejo lovilno past (mesojedke).