rastline

• evolucijski prednik je vrsta zelenih alg v selinskih vodah
• zelene alge se z rastlinami primerjajo v: celični steni iz celuloze, delitvi celice s celično ploščo, fotosintezno barvilo klorofil a založba snovi škrob, podobni geni v rRNA
• alge imajo enostavnejšo zgradbo kot rastline
• večcelične alge imajo telo iz steljke, ki nima tkiv ali organov in je tanka
• krovno tkivo z voščeno kutikulo ščiti rastlino pred izgubo vode na kopnem
• vrste rastlin so mahovi, praprotnice in semenke
• semenke delijo na golosemenke in kritosemenke
• kritosemenke delimo na dvokaličnice in enokaličnice
• plastidi, vakuole in celična stena pritrjenim rastlinam omogočajo avtotrofni metabolizem in pokončno rast
• med plastidami so najpogostejši zeleni kloroplasti in prosojni aminoplasti s škrobom
• vakuola daje celici čvrstost, rastlina ne ovene

  Z antociani obarvane vakuole dajo cvetu barvo - opraševalci
• celulozna celična stena daje celicam obliko in trdnost, s tem nudi oporo rastlinskim organom, ki je pomembna za pokončno steblo
• Vakuola

  • Zapolnjuje osrednji del celice, obdana je z membrano, v njeni notranjosti je voda z raztopljenimi snovmi.

  Turgorski tlak- polna vakuola potisne citoplazmo napolnjeno z organeli

  proti celični membrani in steni →čvrstost celic.

  • V vodi so raztopljeni ioni, sladkorji in aminokisline; hrani tudi založne snovi (beljakovine), strupene snovi (kovine), encime za razgradnjo neuporabnih snovi.
  • Barvila v vakuoli obarvajo cvetove, ki privabljajo opraševalce. Hrani tudi trpke in neužitne snovi za zaščito.
• Plastidi

  • Obdani z dvema membranama, svoj DNA, ribosome. Kloroplasti (klorofil)- fotosinteza.
  • Kromoplasti (karotenoidi)- cvetivi, plod.
  • Amiloplasti – korenine, skladiščijo škrob.
• Celična stena

  • Prekriva celično membrano, daje celici obliko in oporo, grajena iz celuloze, za izmenjavo snovi so v steni majhne pore (plazmodezme).
  • Celična stena tanka in prožna, zato različnih oblik- kockaste, okrogle, zvezdaste, stebričaste.
  • Vsebuje vse organele za fotosintezo, skladiščenje, izmenjavo snovi, barvanje delov… nekatere stene vsebujejo tudi polimer -lignin, stene postanejo toge, neprepustne. Takšna celica ko konča izgradnjo umre in postane mrtva celica (zelo trda stena).
• Krovno tkivo

  • Pokriva telo rastline, na mladih rastlinah povrhnjica. Boljšo zaščito zagotavlja voščena plast kutikula.
  • Imajo tudi celice zapiralke, ki oblikujejo listne reže (izmenjava plina z okoljem).
  • Povrhnjica lahko ima tudi izrastke- laski, ki olajšajo preživetje.
  • Na olesenelih delih rastlin se oblikuje pluta, ki je iz olesenelih neprepustnih celic.
• Osnovno tkivo

  • V steblu kot oporno tkivo, v listih za fotosintezo, v koreninah za skladiščenje snovi.
  • Pri vodnih rastlinah tudi kot prezračevalno tkivo (lokvanj).
• Prevodno tkivo

  • Prevaja snovi po rastlinskem telesu na daljše razdalje.
  • Med organi in daje oporo.
• • Ksilem prevaja vodo in anorganske snovi (korenine dobijo iz tal) → hranila za rastlino. Celice v ksilemu, ki prevajajo vodo so v obliki cevi, traheide so ksilemske celice, ki so nekoliko ožje in

  zašiljene, medtem ko traheje so širše in sodčaste.
• • Floem prevaja organske snovi, ki jih rastlina izdela sama – listi, korenine, gomolji. Celice so žive imajo tanko celično steno → celice sitastih cevi (nimajo jedra, vakuole, ribosomov, malo

  mitohondrijev imajo celično membrano in plastide). Uravnavajo jih celice spremljevalke → tvorba sitastih por za pretok floema. Sitaste celice → ožje- praprotnice, golosemenke.
• Meristemsko tkivo

  • Nastajajo nove celice.
  • Meristemske celice so majhne, s tanko celično steno, gosto

  citoplazmo, veliko ribosomov, mitohondrijev, vakuol.

  • Apikalni meristem je razvit na vršičku korenine in stebla → podaljšanje stebla, korenin.
  • Meristem sta tudi prevodni in plutni kambij, ki oblikujeta les, lubje in pluto → debeljenje stebla, korenin.
• Korenine

  • Pritrdi rastlino na tla, sprejema vodo in anorganske snovi, skladišči snovi (škrob). Več korenin povezuje v koreninski sistem, ima eno glavno korenino (najdaljša, najdebelejša) iz nje izraščajo stranske korenine. Nadomestne korenine začno rasti ob zakrnitvi glavne - tvorijo lasten sistem imenovan šopast koreninski sistem.
  • Korenina se podaljšuje na vršičkih → apikalni meristem korenine, nepoškodovanega prekriva koreninska čepica (sluz, za lažje drsenje).
• KORENINA

  • Na površini korenine je povrhnjica, kjer nekatere celice prstasto podaljšajo v koreninske laske. V osrednjem delu - žila (ksilem+ floem). Med povrhnjico in žilo - skorja.
  • Transport anorganskih snovi in vode od koreninskih laskov skozi skorjo:

  -- Transport po simplastu ali po notranjosti celic, ki so medsebojno povezane s porami.

  -- Transport po apoplastu ali po celičnih stenah in medceličnih prostorih.
• KORENINA

  • Nastanek stranskih korenin v periciklu (notranjost korenine) →ustvari meristemske celice.
  • Oporne korenine izraščajo iz nadzemnega stebla in se zasidrajo v tla ter tako povečajo oporo.

  Zračne korenine sprejemajo vodo iz ozračja, korenine zajedavskih rastlin vstopajo v prevodna tkiva drugih rastlin in jih izrabljajo.

  • Mikoriza korenin- talne glive obdajo korenino kot plašč in jo oskrbujejo z vodo in anorganskimi snovmi, rastlina ji daje organske snovi.
• Steblo

  • Daje oporo, izraščanje listov, prenašanje snovi med korenino in listi, skladišči snovi. Podaljša se v vršičke, kjer apikalni meristemski poganjka, ki tvori liste.
  • Kolence- kjer izraščajo listi ; členek- kjer je steblo neolistano. V kolencu je zalistni brst iz njega zraste stranski poganjek. Na površini stebla je povrhnjica prekrita s kutikulo.
  • Žilni kambij- je skupina meristemskih celic je nedovršna. Pri enokaličnicah v žili ni kambija - žila je dovršena. Dvokaličnice imajo žile običajno razporejene krožno okoli osrednjega

  stržena. Enokaličnice imajo razporejene po celotnem steblu.
• STEBLO

  • Med povrhnjico in žilami je skorja, ki v zunanjih delih vsebuje kloroplaste.
  • Lahko skladišči vodo v primeru suše. Stolon je stranski poganjek, ki zraste iz zalistnega brsta v spodnjem delu rastline. Stranski poganjek se lahko preobrazi v trn ali vitico, podzemni deli se

  lahko spremenijo v gomolj ali koreniko (škrob).
• Listi

  • Tvorjeni iz apikalnega meristema, majhne listne zasnove se ploščato razrastejo in tvorijo listno ploskev (fotosinteza). List se stebla drži z listnim dnom. Med njima je zožen pecelj. Sedeči listi nimajo peclja.
  • Listna ploskev je lahko cela ali deljena na globje krpe ali sestavljena iz manjših lističev. Tudi listni rob je različno oblikovan (gladek, valovit, nazobčan). V vsakem kolencu zraste po en list (premenjalna namestitev listov), dva lista (nasprotna namestitev listov) ali več (vretenčasta namestitev listov).
• LISTI

  • Na površini lista je povrhnjica s kutikulo za zaščito in listnimi režami za izmenjavo plinov. V njegovi notranjosti je listna sredica, ki jo sestavljajo celice fotosinteznega tkiva, med njimi so žile (floem + ksilem). Celice fotosinteznega tkiva vsebujejo veliko kloroplastov, so stebričaste.
  • Gobasto tkivo- tkivo iz celic nepravilnih oblik, z obsežnim zračnim medceličnim prostorom (hiter prenos CO 2 do stebričastega tkiva).
• LISTI

  • Ko je v vakuoli veliko vode, sta celici zapiralki ledvičaste oblike in razmaknjeni, taki da se med njima odpre medcelični prostor - reža. Transpiracija- mehanizem preprečevanja izgube vode

  (celici zapiralki postaneta ohlapni, izgubita obliko in se zapreta).

  • Listi so lahko mesnati za skladiščenje vode, trnasti ali vitičasti. Lahko tvorijo čebulo, kjer shranjujejo založne snovi, te se skladiščijo tudi v kličnih listih. Lahko oblikujejo lovilno past (mesojedke).