evolucija

• Evolucija

  Spreminjanje organizmov skozi čas
• Evolucijska teorija razlaga postopno spreminjanje organizmov
• Darwin's observations

  • Osebki iste vrste se med seboj razlikujejo
  • Organizmi imajo več potomcev, kot je staršev
  • Mnogi osebki ne preživijo
• Boj za obstanek

  Med predstavniki iste vrste = boj za razmnoževanje
• Okolje

  • Neživi dejavniki (podnebne razmere, pH v vodnem okolju, količino mineralnih snovi v prsti)
  • Živi dejavniki (drugi organizmi, npr. številčnost in raznovrstnost plenilcev, plena, povzročiteljev bolezni, opraševalcev cvetov)
• Okolje se neprestano spreminja
• V danem okolju so različni osebki različno uspešni pri razmnoževanju
• Naravni izbor

  Postopno spreminjanje obstoječih lastnosti skozi mnoge generacije
• Posledica postopnega spreminjanja z naravnim izborom je prilagojenost organizma na okolje
• Prilagoditve ali adaptacije

  Lastnosti organizma, ki povečujejo njegovo uspešnost v danem okolju
• Prilagoditve v kontekstu evolucije pomenijo postopno spreminjanje predstavnikov iste vrste skozi čas, skozi mnoge generacije
• Osnovna enota evolucije je populacija - skupina osebkov iste vrste, ki živijo v istem času na istem prostoru in se med seboj razmnožujejo
• Strokovni izraz za postopno prilagajanje populacije skozi čas zaradi naravnega izbora je adaptacija ali evolucijska prilagoditev
• Povzetek: 'Evolucija kot spreminjanje organizmov skozi čas je posledica (1) čezmernega potomstva, (2) dedne raznolikosti potomcev, (3) omejenosti naravnih virov, potrebnih za preživetje, (4) izbirnih mehanizmov okolja, ki omogočajo preživetje, in uspešno razmnoževanje organizmov, ki so v trenutnih razmerah v prednosti. Izbirne mehanizme okolja, zaradi katerih so različni osebki različno uspešni pri razmnoževanju, imenujemo naravni izbor'
• Izbirne mehanizme okolja, zaradi katerih so različni osebki različno uspešni pri razmnoževanju, imenujemo naravni izbor
• Populacija

  Skupina organizmov iste vrste, ki živijo ob istem času v istem prostoru in se med seboj tudi dejansko razmnožujejo
• Vrsta

  Skupina populacij, katere pripadniki se lahko medsebojno razmnožujejo in imajo plodne potomce
• Populacija in vrsta se razlikujeta po tem

  Da se osebki iste vrste med potencialno lahko razmnožujejo (in imajo plodne potomce), a se zaradi geografskih ali drugačnih ovir ne morejo vsi
• Organizmi imajo čezmerno potomstvo ali hiperprodukcijo. V povprečju preživi le toliko potomcev, kolikor je bilo staršev, vsi drugi potomci pa ne dočakajo obdobja, ko bi se lahko razmnoževali. V vsakem ekosistemu lahko preživi le določeno število osebkov neke vrste
• Organizmi imajo sposobnost proizvesti več potomcev, kot jih lahko preživi v danem okolju. Številčnost populacije neke vrste v danem okolju je odvisna od razmer v okolju in se lahko spreminja
• Osebki iste vrste se razlikujejo po mnogih dednih lastnostih. Sprememb lastnosti, ki nastanejo
• Fenotip

  Vse lastnosti nekega organizma
• Genotip

  Celota dednih informacij organizma
• Za naravni izbor je pomembna samo dedna komponenta raznolikosti osebkov v populaciji
• Osebki neke populacije se med seboj razlikujejo po mnogih dednih lastnostih
• Sprememb lastnosti, ki nastanejo v času življenja zaradi vplivov okolja, potomci ne podedujejo
• Dedna raznolikost

  Posledica mutacij in spolnega razmnoževanja
• Mutacija

  Sprememba v zapisu gena
• Alel

  Nova različica gena za bravo telesa
• Spolno razmnoževanje

  Najprej z mejozo nastanejo različne spolne celice, nato pa se med oploditvijo združita ženska in moška celica in nastane nov osebek
• Ker pri mejozi in oploditvi nastajajo nove kombinacije alelov, se potomci med seboj razlikujejo po genotipu in fenotipu
• Nenaključnost naravnega izbora

  Osebki z različnimi lastnostmi različno verjetnost preživetja glede na trenutne razmere v okolju
• Naravni izbor

  Deluje kot fenotip, torej na izražene lastnosti organizma, in ne na njegov genotip
• Fenotip je povezan s genotipom
• Pogostost alelov v populaciji se lahko spreminja zaradi naravnega izbora
• Praviloma se osebki razmnožujejo le znotraj populacije, kar vodi do vsake populacije s svojim naborom alelov, imenovanim genski sklad populacije
• Naravni izbor deluje na fenotip osebka in ne na njegov genotip
• Nenaključnost naravnega izbora

  Osebki z različnimi lastnostmi imajo različno verjetnost preživetja glede na trenutne razmere v okolju
• Genotip

  Nabor alelov, ki jih ima vsak osebek
• Genski sklad populacije

  Nabor alelov, ki jih ima vsaka populacija v danem trenutku