bio

• Questions

  • Približno koliko časa se je življenje razvijalo v vodnem okolju, preden so prve rastline začele naseljevati kopno?
  • Razloži, kako so se rastline in živali prilagodile na življenje na kopnem po evolucijskem prehodu iz vode.
  • Zakaj so živali v evolucijski zgodovini prešle na kopno šele po tem, ko so se tam naselile rastline?
  • Razloži, zakaj se je v zgodnjem evolucijskem razvoju kopenskih rastlin višina dreves dokaj hitro povečevala.
  • Razloži, kako je mogoče, da imaš ti enako dolgo evolucijsko zgodovino kot danes živeča ameba.
• Vsi danes živeći organizmi imajo enako dolgo evolucijsko Zgodovino
• V preteklosti mnoge vrste izumrle, le redke pa so preživele. Iz le-teh so nastajale vedno nove vrste, od katerih so le nekatere preživele. Vse do vrst, ki danes poseljujejo Zemljo.
• Prokarionti kot organizacijska oblika življenja niso obstali pred približno 3,9 milijardami let, ampak so se vse to obdobje evolucijsko spreminjali v vedno nove vrste, od katerih nekatere živijo tudi danes.
• Vsi danes živeči organizmi imamo skupnega prednika, ki je živel pred približno 3 milijardami let.
• Človek je v evolucijski zgodovini življenja na Zemlji nedavni prišlek. Evolucijska linija človeka se je ločila od drugih človeku sorodnih opic pred 6 do 7 milijoni let, naša vrsta pa je nastala pred približno 195 000 leti.
• Celotna zgodovina življenja na Zemlji, od prvih prokariontov do danes, je bila dolga najmanj 3 milijarde let.
• Evolucijska zgodovina življenja na Zemlji

  1. Približno koliko časa se je življenje razvijalo v vodnem okolju, preden so prve rastline začele naseljevati kopno?

  2. Razloži, kako so se rastline in živali prilagodile na življenje na kopnem po evolucijskem prehodu iz vode.

  3. Zakaj so živali v evolucijski zgodovini prešle na kopno šele po tem, ko so se tam naselile rastline?

  4. Razloži, zakaj se je v zgodnjem evolucijskem razvoju kopenskih rastlin višina dreves dokaj hitro povečevala.
• Vsi danes živeči organizmi imajo enako dolgo evolucijsko Zgodovino
• Ob koncu tega pregleda evolucijske zgodovine življenja se še enkrat spomnimo, da so v preteklosti mnoge vrste izumrle, le redke pa so preživele. Iz le-teh so nastajale vedno nove vrste, od katerih so le nekatere preživele. Vse do vrst, ki danes poseljujejo Zemljo. Tako, denimo, prokarionti kot organizacijska oblika življenja niso nastali pred približno 3,9 milijardami let, nato pa izumrli, ampak so se vse to obdobje evolucijsko spreminjali v vedno nove vrste, od katerih nekatere živijo tudi danes. Vsi danes živeči organizmi imamo skupnega prednika, ki je živel pred približno 3 milijardami let (glej sliko 4.1). To pa pomeni, da imamo vsi danes živeči organizmi enako dolgo evolucijsko zgodovino – verigo prednikov, ki so se uspešno razmnoževali, dolgo najmanj 3 milijarde let. To velja tudi za človeka. Seveda so naši najzgodnejši predniki, ki so nam bili po videzu zelo podobni, živeli pred 195 000 leti. Toda tudi ti so imeli prednike in tako naprej… Vsi danes živeči organizmi, od bakterij do človeka, smo potomci evolucijskih zmagovalcev.
• Preveri, kaj znaš

  Razloži, kako je mogoče, da imaš ti enako dolgo evolucijsko zgodovino kot danes živeča ameba.
• Povzetek: Razvoj življenja na Zemlji se je začel kmalu p80. Človek je v evolucijski zgodovini življenja na Zemlji nedavni prišlek. Evolucijska linija človeka se je ločila od drugih človeku sorodnih opic pred 6 do 7 milijoni let, naša vrsta pa je nastala pred približno 195 000 leti. Če si celotno zgodovino življenja na Zemlji, od prvih prokariontov do danes.
• e je začel kmalu p80
• Človek je v evolucijski zgodovini življenja na Zemlji nedavni prišlek
• Evolucijska linija človeka se je ločila od drugih človeku sorodnih opic pred 6 do 7 milijoni let, naša vrsta pa je nastala pred približno 195 000 leti
• Če si celotno zgodovino življenja na Zemlji, od prvih prokariontov do danes, predstavljamo kot eno leto, je naša vrsta nastala 31. decembra, pol ure pred polnočjo
• Raziskovanje življenja

  Iskanje pradavnih dreves
• Postopen razvoj prvih kopenskih rastlin v drevesa je bil pomemben korak v evolucijski zgodovini
• Drevesa, ki so tvorila gozdove, so uspešno poselila kopno in močno spremenila kopenske ekosisteme
• Pradavna drevesa so pospešila preperjevanje kamnin in nastajanje prsti, nudila hrano in življenjski prostor živalim ter najverjetneje povzročila veliko globalno ohlajanje podnebja
• Fosilne ostanke dreves znanstveniki že dolgo preučujejo
• V 19. stoletju so v Gilboi na vzhodu ZDA odkrili bogato nahajališče različnih fosilov, med katerimi so bili tudi kosi debel dreves, ki so tam rasla v dokaj velikem sestoju
• Fosili dreves iz Gilboe so stari približno 385 milijonov let
• Leta 2007 je skupina znanstvenikov iz ZDA in Velike Britanije uspela najti dva primerka skoraj celih dreves iz Gilboe, ki je postalo najstarejše znano drevo
• Drevo iz Gilboe je bilo visoko do 8 metrov, s krošnjo razraslo na podoben način kot pri današnjih palmah, s pahljačasto urejenimi paličastimi izrastki, ki so najverjetneje opravljali fotosintezo, ter z majhnim koreninskim sistemom
• Drevo iz Gilboe sodi v danes izumrlo skupino rastlin Pseudosporochnales
• V času, ko so ta drevesa rasla, je bila Gilboa topla, močvima ravnica nekoliko južno od ekvatorja
• Ker so bile krošnje dreves redke, je bil gozd mnogo svetlejši kot današnji, v podrasti so rasle praprotnice, edine živali pa so bili členonožci – stonoge in žuželke
• V času, ko so ta drevesa rasla, je bila Gilboa topla, močvima ravnica nekoliko južno od ekvatorja (glej sliko 3.8)
• Ker so bile krošnje dreves redke, je bil gozd mnogo svetlejši, kot so današnji. V podrasti so rasle praprotnice
• Edine živali so bili členonožci – stonoge in žuželke
• Bill Stein: '»Ko je enkrat mogoče, da si lahko drevo, se začne tekmovanje za višino in prevlado. V sodobnih ekosistemih vidimo, da si dominantna drevesa prisvajajo svetle prostore v okolju. Če si lahko v najvišjem sloju in vsrkaš največ svetlobe, potem zmagaš.«'
• Skupina znanstvenikov iz Francije, ZDA in Nemčije je objavila, da so v Maroku odkrili nahajališče fosilnih dreves, imenovanih Archaeopteris, starih približno 370 milijonov let

  1999
• Drevesa Archaeopteris so bila visoka do 30 metrov, imela so liste podobne današnjim praprotim, debla pa današnjim golosemenkam. Imela so velik koreninski sistem
• Pred 300 milijoni let je katastrofalni potres potopil pod morsko gladino tisoč hektarov velik tropski močvirni gozd v današnjem Illinoisu v ZDA
• Gozd, ki so ga tvorile predvsem praprotnice, visoke do 40 metrov, se je ohranil v fosilni obliki v skoraj nedotaknjenem stanju in danes njegove ostanke izkoriščajo kot premog
• Supercelina Pangea je povzročila spremembe v podnebju, postale so bolj sušne in začela se je prevlada semenk, ki traja še danes
• Človek je v evolucijski zgodovini življenja na Zemlji nedavni prišlek
• Evolucijska linija človeka se je ločila od drugih človeku sorodnih opic pred 6 do 7 milijoni let, naša vrsta pa je nastala pred približno 195 000 leti
• Če si celotno zgodovino življenja na Zemlji, od prvih prokariontov do danes, predstavljamo kot eno leto, je naša vrsta nastala 31. decembra, pol ure pred polnočjo